Nedelja, 1. 4. 2018, 11.11
6 let, 1 mesec
TUJCI V SLOVENIJI
Kako veliko noč praznujejo tujci v Sloveniji?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,45
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, njegovo praznovanje pa se razlikuje od države do države. Nekateri tujci, ki so se preselili v Slovenijo, so morali spremeniti tudi svoje velikonočne navade. Tako so trkanje z jajci, lov po parku za čokoladnimi jajci in poslušanje zvonov zamenjali za preprosto barvanje jajc in velikonočni zajtrk.
Natalie Nicholls, ki prihaja iz Anglije, že 12 let živi v Kopru. "Doma smo vedno praznovali kot družina. Jedli smo vroče štručke s križcem oz. 'hot cross buns' in čokoladna jajca, na velikonočno nedeljo pa smo za večerjo jedli pečeno jagnjetino," razlaga. V Sloveniji je, kot pravi, v okviru velike noči veliko tradicij, kot so barvanje jajc, odhod v cerkev in blagoslov jedi ter velikonočni zajtrk na nedeljsko jutro, česar od doma ni vajena.
Pierre Barthelemy iz Francije, ki v Ljubljani živi že leto in pol, pravi, da v Franciji veliko noč vedno praznujejo samo na nedeljo. "Med tednom se vsem otrokom pove, da gredo zvonovi v Rim, da jih blagoslovi papež. V nedeljo, na koncu velikonočne maše, pa po vsem mestu zazvonijo zvonovi. To otrokom naznani, da so zvonovi spet doma in da prinašajo čokoladna jajca," razlaga ter dodaja, da gredo potem otroci v parke in na vrtove na lov za čokoladnimi jajci in zajci.
Veronica Strata Stanič, ki se je pred 14 leti iz ZDA preselila v Slovenijo, pravi, da je bila vzgojena v katoliški družini, zato so za vsako veliko noč odšli v cerkev. "Po tem pa smo ponavadi imeli ogromno družinsko pojedino," dodaja. V Sloveniji gredo na obisk k moževim staršem, kjer hčerki barvata jajca. "Imamo tudi ogromen velikonočni zajtrk. Ne glede na vse je preživljanje časa z družino glavna točka praznikov, kjerkoli že si," dodaja.
Biljana Arsovska iz Makedonije, ki v Sloveniji živi že pet let, pravi, da imajo v Makedoniji za veliko noč čisto drugačno hrano. "Sploh ni potic ali katerekoli druge slovenske tradicionalne jedi. Veliko je mesa, baklava in musaka. Imamo pa tudi post, ki traja 40 dni," razlaga.
Pravi, da gredo na veliko noč z družino in prijatelji v cerkev, ob polnoči pa trkajo z jajci. "To poteka tako, da nekdo drži eno jajce v roki, drugi drugo, potem pa trkaš," razlaga. Po polnoči jedo mastno hrano, tako da gredo po maši pogosto v lokalno restavracijo.
"Tako pridobimo nazaj tistih nekaj kilogramov, ki smo jih izgubili v času posta," se šali. V nedeljo imajo družinsko kosilo pri starih starših. "In spet jemo, jemo in jemo," dodaja.
Konstantinos Dimitrakakis, ki se je iz Grčije v Slovenijo preselil pred dvema letoma, pravi, da imajo med velikonočnimi prazniki v Grčiji podobna praznovanja kot večina pravoslavnih držav. "Pred tem imamo post, med katerim ne smemo jesti mesa, rib ali katerihkoli živalskih izdelkov, kot so jajca in mleko. Ogromno ljudi se posti na takšen način, celo McDonald`s ima takrat poseben postni meni," razlaga.
Med tednom pred veliko nočjo, ki se imenuje veliki teden, gredo Grki vsak dan v cerkev. V četrtek barvajo jajca in naredijo torte za velikonočno nedeljo, v petek pa po tradiciji Grki ne kuhajo in pripravljajo obrokov. "Prepovedano je tudi poslušanje srečne glasbe," pravi Konstantinos in dodaja, da je petek zelo pomemben, saj na ta dan postavijo tradicionalen epitaf, na katerem je upodobljeno Jezusovo telo.
"V soboto ob polnoči gremo lepo oblečeni v cerkev z okrašenimi svečami, ki se imenujejo lampada. V navadi je tudi, da imamo ognjemet v trenutku, ko duhovnik reče, da je Jezus vstal od mrtvih. V nedeljo pa pripravimo jagnjetino," sklene.
