Torek, 2. 2. 2021, 12.25
3 leta, 2 meseca
AGRFT v bran Mii Skrbinac: "Mia, čestitke za pogum!"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,54
1
Mia v seriji Ena žlahtna štorija.
Po razkritju slovenske igralke Mie Skrbinac, da jo je v času študija na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) več let spolno nadlegoval znani igralec in profesor igre, so ji v podporo stopili številni glasbeni in igralski kolegi. Zgodba 26-letnice je v Sloveniji spodbudila ključnik #NisiSama, ki so ga v preteklih dneh na družbenih omrežjih zagnale balkanske igralke s svojimi izpovedmi o spolnih zlorabah. Uradne prijave zoper profesorja ne AGRFT ne Univerza v Ljubljani nista prejeli.
Šestindvajsetletna dramska in filmska igralka Mia Skrbinac je o svoji izkušnji spolnega nadlegovanja več let molčala. "Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo sem bila od profesorja za igro, ki se nam je pridružil v tretjem letniku, deležna verbalnega in fizičnega spolnega nadlegovanja. Nasilje je izvajal tako med urami igre, zapakirano v študijski proces, kot tudi izven prostora predavalnice - na hodnikih, čakal me je pred vrati stranišča, v internem baru Drame pa še kje," je za oddajo Tednik in Dnevnik spregovorila Skrbinčeva.
Kot je pojasnila, med študijem o tem ni mogla spregovoriti. "Stisko, ki jo v takem primeru občutiš, in posledice, ki jih nosiš, so ogromne. Gre za postopno izgubo dostojanstva, samospoštovanja, lastne vrednosti," je dejala. Kot pravi, jo je bilo sram. "Sram me je bilo priznati sama sebi. Imela sem se za močno žensko z jasnimi stališči," je povedala Mia, ki je ob tem še dodala, da se je zelo težko spopadla s tem, da se v takem položaju ni znala odzvati, da je otrpnila.
"Mia, čestitke za pogum, nisi sama!"
V Tedniku so poročali, da prijava na Univerzo v Ljubljani poteka, a kot nam je v pogovoru povedal dekan AGRFT Tomaž Gubenšek, uradne prijave Skrbinčeva ne na akademijo ne na univerzo še ni vložila. To so nam potrdili tudi na ljubljanski univerzi. Na AGRFT so sicer danes v uradni izjavi, ki je bila objavljena na njihovem profilu na Instagramu, poudarili, da ima akademija ničelno toleranco do kakršnegakoli nasilja in zlorab.
Gubenšek nam je v pogovoru še povedal, da so na to temo na akademiji danes opravili sestanek. "Senzibilnost do tega vprašanja je treba krepiti tako s strani študentov kot profesorjev," nam je pojasnil ter dodal, da bodo v prihodnje spodbujali zavedanje o tej tematiki s pomočjo obveščanja, izobraževanja in opozarjanja, saj je treba takšne zadeve sporočiti naprej in ne čakati. "To je treba zatreti v kali, takoj ko se pojavi," še meni dekan.
Tudi po koncu študija so opozarjali na njen primer
Ravno v ta namen je Gubenšek 27. januarja vsem študentom in študentkam akademije poslal pismo, v katerem opozarja, da ima vodstvo AGRFT do vprašanja nadlegovanja ničelno toleranco. Prosil jih je, da takšna dejanja, če so ali bodo doživeli nadlegovanje kogarkoli – pa naj gre za spolno ali kakršnokoli drugo nadlegovanje –, prijavijo. To lahko storijo tako, da se obrnejo nanj, na katerega od prodekanov, profesorice ali profesorje, ki jim zaupajo.
Dekan AGRFT Tomaž Gubenšek je v preteklih dneh na študente in študentke naslovil pismo, v katerem jih poziva, naj kakršnokoli obliko nadlegovanja prijavijo.
"Obljubim vam, da bom vsak dogodek obravnaval z vso skrbnostjo in zaupnostjo ter s ciljem, da ste popolnoma zavarovani," je v pismu svojim študentom zagotovil Gubenšek. Čeprav na AGRFT sicer uradno poudarjajo, da imajo ničelno toleranco do kakršnihkoli nadlegovanj, je Skrbinčeva v svoji izpovedi med drugim omenila, da je tudi po končanem študiju večkrat slišala, da se je opozarjalo na njen primer. "Da se je imenovalo profesorja, da se je opozarjalo druge profesorje, pa ta omenjeni profesor še zmeraj predava," je povedala.
Dekan AGRFT: V tej smeri bomo morali narediti korak naprej
Igralka se je sicer odločila, da v javnosti ne bo izpostavljala njegovega imena. "Zato, ker nimam nikakršne potrebe po blatenju imena, po medijski pozornosti in ker predvsem nočem, da se stvar ustavi pri meni in dotičnem profesorju, ker moja izkušnja ni izjema," je še opozorila. Profesor naj bi bil sicer tudi zelo znan slovenski igralec.
Profesor, ki naj bi verbalno in fizično nadlegoval slovensko igralko Mio Skrbinac, še vedno predava.
Dekana smo vprašali, ali nameravajo v prihodnje sprožiti preiskavo, s pomočjo katere bi podrobneje raziskali okoliščine omenjenega primera. Gubenšek nam je v pogovoru pojasnil, da trenutno čakajo na vložitev prijave. "Mia profesorja ni poimenovala in vsak napad na kogarkoli bi lahko pomenil obrekovanje. Počakali bomo na to, ali bo Mia oddala uradno prijavo. Postopki so v tem primeru jasni in predvideni s pravilnikom univerze," nam je dejal.
Kako bodo na akademiji ukrepali, če uradne prijave ne bo, pa Gubenšek odgovarja, da bo moralo vodstvo fakultete opraviti zelo iskren in direkten pogovor z vsemi. "Vsekakor pa bomo morali v tej smeri narediti korak naprej," je še povedal.
Podoben primer tudi na filozofski fakulteti
O tem, da gre za sistemsko težavo v akademskem prostoru, priča tudi primer domnevnega spolnega nadlegovanja na še eni ljubljanski fakulteti. Kot smo poročali, je senat Univerze v Ljubljani (UL) prejšnji teden po neuradnih informacijah potrdil sklep Filozofske fakultete (FF) Univerze v Ljubljani, da profesorju filozofije Igorju Pribcu zaradi očitkov o spolnem nadlegovanju zavrne habilitacijo za izrednega profesorja. Pribac je vse očitke zanikal.
Na odsotnost ustreznih mehanizmov, ki bi zaščitili študente pred domnevnimi spolnimi nadlegovanji, so sicer v luči tega dogodka v preteklih dneh opozorili tudi v poslanskih skupinah SDS, SMC in NSi, ki so podale zahtevo za sklic nujne seje odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.
Kot so navedli v svoji obrazložitvi, se kljub resnim posledicam zdi, da v akademskem prostoru ne moremo doseči napredka na področju preprečevanja spolnega nadlegovanja in zaščite žrtev pred spolnim nadlegovanjem. Pri tem v poslanskih skupinah poudarjajo, da je zelo zgovoren podatek, da le peščica univerz v slovenskem prostoru premore akt o varovanju dostojanstva zaposlenih in študentov univerze. Odbor, ki mu predseduje poslanka Iva Dimic iz NSi, bo o tej tematiki razpravljal jutri.
Pravilnik o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih in študentov Univerze v Ljubljani bodo, kot pojasnjujejo na ljubljanski univerzi, na določenih mestih še jasneje uredili, delovati pa bo začela tudi skupina za naslavljanje vprašanj različnih oblik nasilja v akademskem prostoru.
Ker gre očitno za zadevo, s katero se srečuje več ljubljanskih fakultet, smo vprašanje, kako se nameravajo te problematike lotiti na sistemski ravni, naslovili tudi na Univerzo v Ljubljani. Tudi oni izpostavljajo, da imajo ničelno toleranco do kakršnekoli oblike nadlegovanja ali nasilja. "Takšna dogajanja obžalujemo, saj so nedopustna. Vsako pritožbo ali prijavo obravnavamo skrajno resno," so nam pojasnili v odzivu.
Ali bo v prihodnje sprejet kakšen pravni akt o preprečevanju spolnega nadlegovanja in zaščiti študentov, so nam z ljubljanske univerze odgovorili naslednje: "V veljavi imamo Pravilnik o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih na Univerzi v Ljubljani in študentov Univerze v Ljubljani, ki ureja postopke. Pravilnik bomo na določenih mestih še jasneje uredili, delovati pa bo začela tudi skupina za naslavljanje vprašanj različnih oblik nasilja v akademskem prostoru. Zavedamo se, da je problematiko treba reševati sistemsko, in sicer na treh stopnjah: preventiva z ozaveščanjem, zaščita žrtev prijav ter hitrejše in učinkovitejše ukrepanje. Na tem mestu ponovno pozivamo vse, ki so bili deležni kakršnegakoli nadlegovanja ali nasilja znotraj Univerze v Ljubljani, da podajo konkretno prijavo, na podlagi katere bomo lahko ustrezno ukrepali."
Močna podpora slovenskih umetnikov
Izpoved 26-letne igralke je danes že završala tudi v kulturnih krogih. Podporo Mii so s ključnikom #NisiSama na družbenih omrežjih izrazili številni slovenski ustvarjalci, med njimi igralca Iva Krajnc Bagola in Domen Valič ter glasbena umetnica Katarina Rešek, bolj znana pod umetniškim imenom Kukla.
"Konec tišine. Mia jo je pretrgala in naredila korak, ki je bil še kako potreben na naši sceni in v naši družbi. Ne morem si predstavljati, koliko poguma in moči je potrebne za to. Dovolj je zlorab, zlorab moči, psihičnega, fizičnega in emocionalnega nasilja pod krinko akademske vzvišenosti (in v družbi nasploh, žal se to aplicira na mnogo področij in 'scen'). Dekleta in fantje in vsi ostali –zloraba nikoli ni vaša krivda –, upam, da zberete vso moč in pogum in spregovorite, če se vam dogaja podobno. Niste same niste sami niste same," je na svojem profilu na Instagramu zapisala Kukla.
Na Facebooku se je oglasil tudi igralec Saša Tabaković, ki je o zlorabah dal tudi izjavo za Tednik. V svojem zapisu je dodatno izpostavil, da je "nujno treba poudariti, da pri javnem opredeljevanju do primerov zlorab ne gre za puritanizacijo odnosov, niti za lov na čarovnice, ampak za razčiščevanje mizoginije in šovinizma, ki ju je naša družba polna", ter da "visokošolski prostor ni pri tem nobena izjema".
"Seveda umetniški študij zahteva intimnejše okolje, ker gre za šolanje duha, torej je to skoraj pogoj, da lahko steče kvaliteten pedagoški proces. Ampak! To ne more biti razlog, da se meja prestopi in edukacija postane zloraba. Zanjo je v prvi vrsti odgovoren vedno profesor! Torej o zlorabi ne govorimo samo takrat, ko se napad zgodi s strani avtoritete, temveč tudi takrat, kadar slušatelj želi erotizirati odnos. Tudi takrat je profesor dolžan vzdrževati to mejo. Odgovornost je na njemu," je opozoril Tabaković in dodal, da kadarkoli profesor to mejo prestopi, je "zavržno zlorabil svoj položaj, saj v takšnem odnosu nikoli ne moremo govoriti o enakovrednih pozicijah".
Kot dodaja, primer Mie Skrbinac na AGRFT zagotovo ni edini. "Poleg profesorja, na katerega je prispevek, kljub neimenovanju, pokazal prst, naj bi sumi leteli še (vsaj) na enega. Čakamo torej akademski svet, da potegne zavoro in pride zlorabam dejansko do dna," je dejal v zapisu, ki si ga lahko v celoti preberete spodaj.
Nujno je potrebno za začetek poudariti, da pri javnem opredeljevanju do primerov zlorab ne gre za puritanizacijo odnosov...
Posted by Saša Tabaković on Monday, February 1, 2021
Začelo se je z izpovedjo srbske igralke Milene Radulović
Spomnimo, da so ključnik #NisiSama sprožile balkanske igralke in njihove izpovedi o spolnih zlorabah, ki so pred dnevi preplavile medije in družbena omrežja. Val je sprožila srbska igralka Milena Radulović, ki je sredi januarja razkrila, da jo je večkrat zlorabil in posilil učitelj igre Miroslav Aleksić.
Žrtev 68-letnega Aleksića, ki so ga oblasti že pred tednom dni prijele in zanj odredile pripor, je bilo več. Radulovićevi se je pri obtožbah pridružilo še najmanj šest igralskih kolegic in nekdanjih učenk Aleksićeve šole igre. Zlorabe naj bi se dogajale med letoma 2008 in 2020, ko so bile nekatere med njimi še mladoletne.
Vse igralke so bile po izpovedih deležne velike podpore javnosti, dogajanje pa je kmalu prešlo srbske meje, saj so o podobnih dogodkih začele poročati tudi igralke iz Hrvaške in BiH. Štiri igralke s sarajevske akademije scenskih umetnosti so na družbenem omrežju Facebook ustanovile skupino, poimenovano Nisam tražila (Nisem hotela, op. p.), v kateri pozivajo k prijavi podobnih izkušenj. Zvrstilo se je že na stotine zgodb o spolnem nasilju v igralskih vrstah, s čimer se je začela primerjava z ameriškim gibanjem Jaz tudi (Me Too, op.p.).
1