ZSSS: Novela o zaposlovanju tujcev gre v pravo smer

Ureditev položaja migrantov pomeni tudi varovanje položaja slovenskih delavcev, pravijo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in opozarjajo na potrebo po nadzoru izvajanja zakona. "Predlagane spremembe gredo v pravi smeri, v smeri preprečevanja kršitev pravic delavcev migrantov," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani ocenil izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko in dodal, da nižanje pravic migrantov pomeni tudi pritisk na obseg in kakovost pravic slovenskih delavcev.

Zorko: Pričakujem, da bodo zakonu namenili posebno pozornost Zorko pričakuje, da bodo pristojni organi, predvsem inšpektorat za delo, zakonu namenili posebno pozornost in poskrbeli, da se bodo spremembe uveljavile v praksi.

V ZSSS pozdravljajo spremembe, ki jih novela prinaša na področju osebnih delovnih dovoljenj - delavcu za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja ne bo več treba delati neprekinjeno dve leti pri istem delodajalcu, ampak bo pogoj vsaj 22-mesečna neprekinjena zaposlitev pri kateremkoli delodajalcu - ter obveznost delodajalca, da bo moral pred izdajo delovnega dovoljenja dokazati, da ima poravnane davke in prispevke. "Dolžnost preverjanja delodajalcev je pomembna stvar. Te kontrolne mehanizme je treba vgraditi v sistem in ta zakon to omogoča," je dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Lukič: Končno smo dočakali pravno podlago za izdajo uredbe Sekretar za zaposlovanje, socialna področja in migracije pri ZSSS Goran Lukič je zadovoljen, da novela daje pravno podlago za sprejem uredbe o nastanitvah tujcev. "Končno smo dočakali, da imamo pravno podlago za izdajo uredbe. To je izjemno pomemben korak pri izboljševanju delovnih in bivanjskih pogojev migrantov," je dejal.

Novela v slovensko zakonodajo prinaša modro karto za visoko kvalificirane delavce, pri čemer pa Semolič opozarja, da bo sicer imela pozitivne učinke za države, ki takšen kader potrebujejo, da pa je slaba plat te zgodbe, da bo to "izčrpavalo že tako revne države". ZSSS bo v javni razpravi predlagala nekatere spremembe. In sicer da bi bili do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti upravičeni tudi dnevni migranti, ki v Sloveniji nimajo prebivališča, saj da v Sloveniji plačujejo tudi vse prispevke za zavarovanje za primer brezposelnosti.

Treba bo poenotiti tudi sporazume s Srbijo, Makedonijo in Hrvaško Ob primeru Vegradovih delavcev, ki so v stavbi podjetja zahtevali plačilo, pa so morali zapustiti državo, ker niso imeli urejenih dokumentov za bivanje v Sloveniji, predlagajo, da bi lahko delavec, ki izgubi delo, ostal v Sloveniji, dokler bi bil upravičen do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, s čimer bi mu omogočili, da si sam poišče novo delo. Ob skorajšnjem sprejemu sporazuma o zaposlovanju delavcev iz BiH v ZSSS menijo, da bi bilo treba poenotiti tudi tovrstne sporazume s Srbijo, Makedonijo in Hrvaško.