Zakaj Vzajemna terja 1,23 milijona evrov odškodnine?

Tožba proti nekdanjima predsednikoma uprave Marku Jakliču in Boštjanu Averju ter članoma uprave Francu Henigmanu in Petru Pustatičniku temelji na 263. členu Zakona o gospodarskih družbah. Ta določa, da morajo vodilni ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, da so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, in da odškodninska odgovornost člana poslovodstva ni izključena, čeprav nadzorni svet ali upravni odbor odobri določeno poslovno potezo. Škode jim ni treba povrniti le, če temelji na zakonitem skupščinskem sklepu. Uprava Vzajemne pod vprašaj postavlja posle s podjetjema Normacom in Geacom ter pogodbo z nekdanjim članom uprave. Sporne storitve naj bi bile nepotrebne, naročeni izdelki pa nekakovostni in neuporabni. Poglejmo ključne očitke, ki bi jih lahko vsebovala tožba.

Zaradi vložene tožbe je pod vprašajem tudi imenovanje Boštjana Averja za direktorja izolske bolnišnice, ki ga mora potrditi le še vlada. Na ministrstvu za zdravje so za SiOL povedali, da minister še preučuje gradivo sveta zavoda bolnišnice, ki je Averja že potrdil. Ali bo minister Averja vladi predlagal v imenovanje, naj bi bilo znano najkasneje sredi naslednjega tedna. Na ministrstvu za gospodarstvo pa so za SiOL potrdili, da ima minister Matej Lahovnik pomisleke glede imenovanja Averja, ki jih bo ob morebitnem predlogu predstavil na seji vlade.

Vzajemno, ki je v lasti 850.000 zavarovancev, so sicer v minulih letih pretresale številne afere. Naštejmo le nekatere: