"Za izplačilo regresa ne potrebujemo novega posojila"

Kljub temu prvi mož Slovenskih železnic poudarja, da so rezultati boljši od načrtovanih in pričakovanih. V izgubi sta kar dva milijona evrov tečajnih razlik med evrom in švicarskim frankom, povrhu pa Brankovič zatrjuje, da je podjetje iz proračuna dobilo okoli šest milijonov evrov manj od opravljanja javnih gospodarskih služb. Ste v preteklem mesecu že poslovali tekoče pozitivno brez minusa? Da, po mojih podatkih smo v maju že poslovali tekoče brez izgube, a smo jo nabrali v preteklih mesecih, kljub temu se ne bi pretirano hvalil.

Že pripravljate seznam odvečnih delavcev? V sistemu Slovenskih železnic jih je zaposlenih približno deset tisoč. S poimenskimi seznami se ne ukvarjam, za to so odgovorni in plačani moji podrejeni. Načeloma pa so stvari jasne in usklajene s socialnimi partnerji: število zaposlenih nameravamo v tem letu zmanjšati za nekaj manj kot osemsto delavcev, in to z rednim in pospešenim upokojevanjem ter s prehodom nekaterih delavcev v ŽIP (Železniško invalidsko podjetje). S tem bomo precej prihranili pri prispevkih. Moram pa povedati, da si prizadevamo, da bi se ŽIP čim bolj preoblikoval v ponudnika najrazličnejših storitev in vsebin.

Kaj pričakujete od nekdanjega prvega moža nemških železnic Harmuta Mehdorna, ki svetuje pri reorganizaciji Slovenskih železnic in pri oblikovanju logističnega holdinga? Mehdorn naj bi kot svetovalec pomagal in vodil sanacijo Slovenskih železnic, te naj bi se preoblikovale v holding. Vzporedno bo sodeloval pri ustanavljanju logističnega holdinga Luke Koper, Intereurope in Slovenskih železnic, v tem bi morali vsi trije partnerji videti svoj interes. Poudarjam, cilj ni, da železnice svoje težave prevalijo na nova partnerja, jaz sem prvi proti. Vsekakor!

No, ampak zakaj v Luki Koper in Intereuropi temu nasprotujejo? Jaz preprosto menim, da gre za sledenje ozkim ciljem posameznih interesnih skupin, vseh tistih, ki so v Kopru in Ljubljani prisesani na te sisteme Luke, Intereurope in državnih železnic. Ti bodo izgubili svoje privilegije, skratka zaslužke, prihodke … Prodajanje megle, da želi Ljubljana pokoriti Primorsko in Koper, pa je neresno, kaj pa bi bilo drugače, če bi Ljubljana rekla Primorcem: Izvolite svoj Istrabenz, v Ljubljani ne bomo nič naredili za njegovo rešitev. S takimi obmetavanji ne bomo prišli daleč. Slabo je, da se pogovarjamo o stolčkih, ne pa o vsebini.

Ampak napovedano oblikovanje logističnega holdinga in reorganizacija železniškega sektorja ter ukinitev direkcije za vodenje naložb v železniško infrastrukturo, selitev tega dela v okvir državnih železnic povzročajo nov odpor v Mariboru. Kritiki o tej potezi govorijo, kot da bodo Slovenske železnice še naprej molzle državo … Težko sprejemam takšne kritike. Menim, da prav razdrobljenost železniškega sektorja ni dobra in omogoča ribarjenje v kalnem. Moj argument je, da se mora to končati, Slovenske železnice smo dežurni krivec za vse, ker ljudje niti ne razumejo poti proračunskega denarja k njegovim uporabnikom. Mi železničarji najbolj vemo, kdaj in kje je treba vzdrževati in posodabljati železniške proge, kje so torej naložbe nujne, ne pa da nam to priporočajo drugi, nato pa v imenu direkcije za vodenje naložb to počnemo mi kot nekakšen kvaziupravljavec, ker na direkciji ni stroke, ki bi lahko to delala. Nekaj "mandeljcev" se dogovori, kako se bo denar razdelil, potem pa državne železnice za nizko plačilo opravijo določeno delo na železniški infrastrukturi. Vse strokovnjake in znanje je treba združiti pod eno streho …