Z oskarjem nagrajena dokumentarca v videoteki!

Skriti zaliv

Skriti zaliv je srhljiv film o odročni japonski vasici Taiji, kjer vsako leto pobijejo na tisoče delfinov in jih potem prodajajo za prehrano. Nekdanji dreser delfinov Richard O'Barry, ki je "poučeval" tudi vseh pet Flipperjev za istoimensko nadaljevanko, je spremenil svoje stališče o življenju delfinov v ujetništvu in se povsem posvetil njihovemu osvobajanju in ozaveščanju ljudi.

Pod režijsko taktirko Louieja Psihoyosa je nastal neverjeten dokumentarec, ki so ga zaradi togih japonskih oblasti morali večinoma posneti v ilegali. Odpravili so se na nočno gverilsko snemanje v skriti zaliv vasice Taiji, kjer so ponoči pod vodo in v obalne kotičke namestili več kamer, ki so proti jutru posnele srce parajoče posnetke. Kako zgleda množični pokol delfinov v resnici? Kako je slišati tarnanje delfinov? Zakaj je treba jesti delfinje meso in kdo stoji za vsem tem, odgovarja dokumentarec Skriti zaliv, ki je lani prejel najprestižnejšo filmsko nagrado – oskarja.

Film je bil na Japonskem prepovedan, le s težavo so organizirali nekaj filmskih projekcij. Da pa ljudje popolnoma nič ne vedo o pobojih delfinov oziroma se vsaj zelo dobro pretvarjajo, da je to zanje španska vas, pa režiser pokaže z izjavami naključnih prebivalcev. V intervjuju s prehranskim strokovnjakom pa naletimo na izjemna neskladja, medtem ko se nekaterim šolskim delavcem odprejo oči, ko spoznajo, da njihovi otroci jejo nezdravo delfinje meso.

Usoda prikupnih živali, ki začutijo, ko je ženska noseča in jo dregnejo v trebušček, ki komunicirajo na svoj način in celo pojejo, pa so vendar žrtve človeške omejenosti, bo morda za marsikoga neprijetna za oko, ampak ozaveščanje o dogajanju pod gladino morja je vendarle treba širiti.

Človek na žici

Tudi dokumentarec Človek na žici je malce neprijeten na pogled, vendar zaradi povsem drugega razloga. Če si radi ogledate, kako človek premaguje svoje omejitve in se na višini stotih metrov samo prek vrvi podaja z ene stolpnice na drugo, ste dobrodošli na krovu divjega popotovanja francoskega vrvohodca Philippa Petita.

Avgusta 1974 je Francoz po večmesečnih pripravah s pomočniki izpeljal umetniški zločin stoletja. V noči pred dogodkom so med nedavno zgrajenima stolpnicama Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku napeljali žičnato vrv, naslednje jutro pa se je Petit pred očmi presenečenih očividcev po njej prosto sprehodil med stolpnicama. V svoji vrvohodski karieri je izpeljal na desetine neverjetnih podvigov, ki se praviloma končajo s prihodom policistov na prizorišče.

Film, ki je sicer počasen, gledalca ne pusti hladnega, saj se mu ob ogledu začnejo potiti dlani, srce začne hitreje biti, noge postanejo mehke in glava vrtoglava. Film je prepričal člane ameriške filmske akademije, da so mu leta 2008 podelili najžlahtnejšo filmsko nagrado.