Vinsko trto po Sloveniji napada nevarna bolezen

Gre za zlato trsno rumenico, ki so jo sicer v Sloveniji prvič ugotovili že leta 2005, vendar pa je letos posebej močno izbruhnila v okolici Straže pri Novem mestu. Letoš strožji ukrepi Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal kmetijski minister Dejan Židan, se je omenjeno bolezen doslej v Sloveniji obvladalo s klasičnimi ukrepi, v primeru letošnjega izbruha na Dolenjskem pa so se odločili za še strožje ukrepe, zato da bolezen ne bi postala neobvladljiva in ne bi v prihodnjih letih povzročila velike gospodarske škode.

"Odločili smo se, da se bomo odzvali zelo precizno, tudi na nek način stroškovno drago, ampak zato ker če sedaj tega ne naredimo, bodo stroški zatiranja te bolezni - gre za bolezen, ki se je ne da zdraviti - čez kakšno leto ali dve bistveno večji, kot bodo zdaj," je dejal minister. Stroški sedanjih aktivnosti naj bi znašali okrog pol milijona evrov.

Bolezen v zadnjih letih praktično že vseh vinorodnih deželah Omenjena bolezen se je sicer v zadnjih letih že pojavila v praktično vseh vinorodnih deželah. Na ogroženih območjih je tako približno 22.000 hektarov registriranih vinogradov. Skupna vrednost teh vinogradov je okoli 490 milijonov evrov, letna proizvodnja grozdja znaša približno 62 milijonov evrov in še dodatnih šest milijonov evrov pri trsničarski proizvodnji.

Če lastnik opazi bolezenske znake, mora o tem obvestiti pristojne službe Če lastnik vinograda opazi bolezenske znake v svojem vinogradu, mora o tem obvestiti pristojne službe, te odvzamejo vzorce in v primeru potrditve bolezni sledijo točno določeni ukrepi. Fitosanitarna uprava med drugim z odločbo določi t.i. razmejeno območje, ki obsega enokilometrski pas žarišča okužbe in do petkilometrski pas varnostnega območja.

Med glavnimi ukrepi je med drugim ta, da se v žarišču okužbe takoj po najdbi poseka okužene trte in vse tiste, ki kažejo bolezenske znake. Če je v vinogradu v žarišču več kot 20 odstotkov trt z bolezenskimi znamenji, je potrebno izkrčiti celoten vinograd. Vinogradnik za to prejme odškodnino. Tako v žarišču kot v varnostnem območju pa je obvezen ukrep zatiranje ameriškega škržatka.

Ministrstvo za to območje pripravilo še posebne ukrepe Zaradi intenzivnega izbruha te bolezni na širšem območju žarišča Straža in posledično resne grožnje za neokužene vinograde v okolici je ministrstvo za to območje pripravilo še posebne ukrepe. Ti naj bi zmanjšali nevarnost hitrejšega širjenja bolezni, zajemajo pa med drugim intenzivna vzorčenja, poostren inšpekcijski nadzor, informiranje.

Okuženih trsov ni mogoče zdraviti Bolezen je nevarna zlasti zato, ker okuženih trsov ni mogoče zdraviti, ampak jih je potrebno posekati. Dodatno težavo predstavlja to, da se okužba pokaže šele čez eno leto, velik izziv pri preprečevanju širjenja pa predstavljajo opuščeni vinogradi, je opozoril generalni direktor direktorata za varno hrano na kmetijskem ministrstvu Matjaž Kočar.

Zlato trsno rumenico povzroča bakteriji podobna fitoplazma in ima podobna bolezenska znamenja kot prav tako prisotna rumenica počrnelosti lesa. Širi se z okuženimi trsnimi cepljenkami, podlagami ali cepiči ter s pomočjo prenašalca, to je ameriškega škržatka, žuželke, ki med prehranjevanjem posesa skupaj z rastlinskimi sokovi na okuženi trti tudi fitoplazmo in jo nato z naslednjim vbodom prenese na zdrave trte. Na okuženih trtah se v naslednjem letu začne v juliju pri belih sortah pojavljati rumenenje listja, pri rdečih sortah pa rdečenje listja. Listni robovi se vihajo navzdol, značilna je slaba oplodnja, kasneje tudi sušenje grozdov, je pojasnila Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo.

V Sloveniji zlata trsna rumenica prvič v letu 2005 V Sloveniji se je zlata trsna rumenica prvič pojavila v letu 2005 v vinogradu v okolici Kopra, v sledečih letih so jo ugotavljali v vseh vinorodnih deželah, danes pa je največje število aktivnih žarišč okužbe. V Evropi so težave s to boleznijo imeli že v Franciji, Španiji, Srbiji, Italiji, Švici, lani so jo ugotovili tudi v Avstriji.