Poročnik fregate Andrej Pečar je morju zapisan že od mladih nog. Prepričan je, da Slovenija potrebuje svojo vojaško mornarico in vojaške ladje.
S tem daje vedeti, da se zaveda pomena svojega morja in da ji ni vseeno, kaj se z njim dogaja.
Ko sva se s fotografom pripeljala do nove vojaške ladje Triglav, zasidrane na živilskem terminalu v koprskem pristanišču, nisem natančno vedela, kaj lahko pričakujem. Poveljnik ladje poročnik fregate Andrej Pečar je bil na uradnih fotografijah videti resen in vojaško strog, zato me je toliko bolj zmedel mladenič, ki nama je z mostu prihitel naproti. Tako zelo, da tega še skriti nisem mogla. Pa me je hitro potolažil, češ da je vajen podobnih reakcij. "Nisem kriv, če ne kažem svojih let," se zasmeje. "Je pa moja žena zato lahko toliko bolj zadovoljna. Ima pač mladega moža."
Poveljnik kot nasprotje vseh stereotipov
Nekaj je gotovo: Andrej Pečar je nasprotje vseh stereotipov, ki smo si jih o poveljnikih vojaških ladij lahko ustvarili prek medijev in filmov. Najprej zato, ker je s svojimi osemintridesetimi leti relativno mlad za poveljnika vojaške ladje, a tudi zato, ker je po svoji osnovni izobrazbi strojnik. Poveljstvo ladij gre običajno navtikom, nam pojasni. Kar pa zadeva leta, se v mornariškem divizionu pač nima s kom primerjati - je namreč edini na takem mestu. Tudi sicer se naša vojna mornarica s svojima dvema bojnima ladjama težko primerja s komerkoli, kar se odraža tudi pri činih. Pri Rusih na primer je poveljnik ladje tipa svetljak, kakršna je Triglav, kapitan, pojasnjuje Pečar, pri nas pa poročnik, kar je za dva čina nižji položaj. "Mi si pač ne moremo privoščiti toliko činov, kdo bi pa potem sploh še delal?" se pošali.
Zato Slovenijo na mednarodnih srečanjih poveljnikov mornaric, kjer se zbirajo sami admirali, zastopa kapitan fregate, torej nekajkrat nižji čin od drugih. "Ampak zunaj meja to realnost pač sprejemajo in jo razumejo," pove Pečar.
Veliko pričakovanje
"Če bi rekel, da me ni bilo strah, bi lagal. A to ni bil strah zaradi neznanja, temveč zaradi pričakovanja. Je pa bilo lepo, izjemno lepo," se vplutja v koprsko pristanišče prejšnjo nedeljo spominja Pečar. Do ladje ima skoraj oseben odnos, saj je bil poleg tako rekoč od njenih prvih korakov.