V Brdih in Vipavski dolini je trgatev pod streho

V vipavski in briški vinski kleti, ki sodita med največje v Sloveniji, so s količino in kakovostjo odkupljenega grozdja zadovoljni, saj je odlična osnova za vrhunska vina. Odlično grozdje za vrhunska vina "V klet smo sprejeli 8900 ton grozdja, kar je za petino več kot lani. Govorimo o količinsko normalnem letniku, leto pa je bilo eno redkih brez toče ali ujme. Enologi so navdušeni, saj je grozdje brezhibno in odlična osnova za vrhunska vina," je povedal direktor Vinske kleti Goriška brda Silvan Peršolja. V Brdih, kjer so s trgatvijo začeli 25. avgusta, zadnje grozde pa bodo obrali v 3. oktobra, je vreme dopuščalo, da so v vinogradih trgali ob optimalni zrelosti groznih jagod. "Še posebej smo zadovoljni s kakovostjo rebule in merlota, količinsko pa je letos nekoliko manj obrodila sorta tokaj. V vinogradih sicer že vrsto let znižujemo količino pridelka na hektar, saj se kvaliteta zgodi v vinogradu, v kleti jo le ohranimo in donegujemo," je poudaril.

Zadovoljni tudi v Vipavski dolini Vipavski vinogradniki so s trgatvijo končali prejšnji teden. "Letošnja trgatev je bila zaznamovana z idealnimi pogoji rasti in dozorevanja vinske trte. Narava je v poletnem času poskrbela za veliko sonca, razporeditev padavin je bila primerna, toče skoraj ni bilo," je povedal vodja vinske kleti Agroind Vipava 1894 Joško Ambrožič.

V Vipavi so odkupili 7500 ton grozdja, pri čemer 65 odstotkov odkupa predstavljajo bele sorte. Zgodnje sorte so trgali v optimalni tehnološki dozorelosti, pozne sorte pa je bilo zaradi sušnega septembrskega obdobja potrebno trgati nekoliko bolj pozno. "Pričakujemo sortno prepoznavna, harmonična bela vina, kjer bo poudarjena svežina in prijetna kislina, pri rdečih vinih pa bogatost fenolne in antocianske strukture," je dejal Ambrožič.

Sicer tako v Brdih kot v Vipavi še ni znana odkupna cena grozdja. Pri oblikovanju letošnje cene bo potrebno bolj upoštevati razmere na vinskem trgu kot primerjavo s preteklimi leti, je izpostavi Ambrožič. Podobnega mnenja je tudi Peršolja, saj zaradi splošne recesije ne pričakuje rasti odkupnih cen, ki so se lani gibale med 0,3 in enim evrom za kilogram. Vipavskim vinogradnikom so sicer v začetku poletja izplačali letnik 2007, zdaj pa izplačujejo lanski letnik, medtem ko so v Brdih v skladu s prodajo in zamiki plačil doslej izplačali tri četrtine letnika 2007.

Gospodarska kriza se odraža tudi na vinskem trgu Prav podaljševanje plačilnih rokov in pritisk na cene je Peršolja navedel kot glavna učinka gospodarske krize na vinskem trgu, prodaja je v celoti količinsko na lanski ravni, na slovenskem trgu je celo v porastu. Opazen je tretjinski padec v gostinstvu in petinski padec pri najkakovostnejših vinih, kar skušajo v briški vinski kleti izničiti s povečanim izvozom.

"Odzivi domačega trga so pozitivni, čeprav pričakujemo, da se bo kriza odrazila v prodaji v zadnjem kvartalu leta 2009. Veseli smo prvih znakov okrevanja prodaje naših vin v ZDA, kamor izvozimo največ vina," je še povedal Peršolja. Viškov vina v kleti na Dobrovem nimajo, saj imajo le zaloge, ki so potrebne za delovanje kleti. Zaradi povečanega zanimanja za bela vina je v kleti trenutno nekoliko več rdečih vin.

Da se veča prodaja cenejših in enostavnejših vin, ugotavljajo tudi v vipavski vinski kleti, čeprav prodaja količinsko ostaja na lanski ravni. Ambrožič je opozoril še na prihod diskontnih trgovcev v Slovenijo, ki z uvoženimi vini kletem predstavljajo dodatno konkurenco. Ob tem je Peršolja izpostavil tudi na ukrepe druge vinske reforme. Precej zmede pri potrošnikih bo po njegovih besedah prinesla odločitev, da bodo s sorto vina na etiketi odslej označena tudi namizna vina brez porekla.