"Ustavite škodljivo podeljevanje koncesij"

Gibanje poziva odgovorne, naj še enkrat razmislijo, da bi kar najbolj zaščitili javni interes in pravice državljanov. "Kljub temu, da so ljudje na dopustih, je izjemno pomembno, kakšno zdravstvo bomo imeli po septembrskih parlamentarnih volitvah," je menila članica odbora gibanja Julijana Bizjak Mlakar. Spomnila je na zadnjo novinarsko konferenco ministrice za zdravje Zofije Mazej Kukovič, ki je napovedala, da bo delila koncesije. Trenutno je na ministrstvu za zdravje okoli 300 vlog za nove koncesije oziroma razširitev programov tako na primarni kot sekundarni ravni. Pri tem se ministrica, pravi, izgovarja na javno mrežo izvajalcev zdravstvenih storitev, ki je bila delno podana v Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008 - 2013.

Ignoriranje strokovne in laične javnosti

"Vemo, da se je resolucija sprejemala tako, da se je povsem ignorirala strokovna in laična javnost. Voljo ljudi, ki so nasprotovali privatizaciji in komercializaciji zdravstva, ki ju dokument načrtuje, je povozil tudi parlamentarni glasovalni stroj vlade," je poudarila Mlakarjeva. Gibanje po njenih besedah opozarja, da ministrica večinoma ne namerava deliti novih programov med nove zdravnike ali razširiti obstoječo mrežo zdravstvenih izvajalcev.

"Zdravstvo spreminjajo v profitno dejavnost" Ministrica po mnenju Mlakarjeve namerava vzeti programe, kadre in finančna sredstva neprofitnim zdravstvenim domovom in bolnišnicam ter vse to podeliti med zasebnike in številne d.o.o., ki delujejo po podjetniški zakonodaji - tudi s ciljem povečanja dobička. Na ta način po njenem mnenju dobivamo "profitno zdravstvo". Pri tem je omenila 14 primerov koncesij v interesu zasebnikov, ki zdravstvo spreminjajo v profitno dejavnost. Koncesije naj bi dobile družbe Derma san iz Celja, Nevromed iz Velenja, Sanomed iz Sežane, Biro usluga iz Dravelj, Zdravilišče Rogaška Zdravstvo, Radics iz Maribora in druge. Tudi programi sedanjih koncesionarjev naj bi se prenesli na profitno dejavnost oz. na zasebnike in d.o.o.

V gibanju menijo, da je podeljevanje koncesij že doslej več kot 20 odstotkov zdravstvenih domov potisnilo v nezakonito stanje, ko ti ne morejo več izvajati vseh zakonsko opredeljenih dejavnosti in storitev, ki jih ljudje potrebujejo za celovito zdravstveno obravnavo.

"Ministrica, ki bi morala to nezakonito stanje ugotoviti, sprožiti ukrepe proti odgovornim in ukrepati za odpravo nezakonitega stanja v skladu s svojimi pooblastili pri izvajanju upravnega nadzora, pa ne ukrepa," je menila Dunja Obersnel-Kveder. Dodala je, da namesto tega namerava ministrica, tik preden bo zapustila ministrsko funkcijo, "že tako kritično stanje v zdravstvu še poslabšati z novimi odlivi programov in finančnih sredstev iz zdravstvenih domov in bolnišnic".

"Zdravstvo tik pred tem, da se sesuje" Gibanje opozarja, da je zdravstvo tik pred tem, da se sesuje, ker streže ministrica apetitom zdravniškega lobija, enako, kot pred njo njen kolega, bivši minister Andrej Bručan. Marjan Sedmak je med drugim izpostavil, da se vlada oziroma politična struktura nič ne nauči iz svojih in tujih napak, na primer Velika Britanija in drugi. Njene napake pa plačujemo uporabniki s slabšim zdravjem, s slabšim in manj dostopnim zdravstvom in davkoplačevalci z dražjim zdravstvom, je še zatrdil Sedmak.

V gibanju so po mnenju Obersnel-Kvedrove prepričani, da se nadaljuje stihijsko in nekontrolirano podeljevanje koncesij. Ministrica za zdravje ne bi smela brez analiz, brez široke javne razprave o privatizaciji zdravstva in brez soglasja državljanov le-to privatizirati v korist zdravniškega lobija in v škodo zdravja občanov. Okoli 80.000 članov gibanja se po besedah Nevenke Lekše ne bo sprijaznilo s še nadaljnjim slabšanjem zdravstva zaradi "privatizacijskih teženj različnih iskalcev finančnih koristi".

Zaradi vsega povedanega gibanje zahteva, da ministrica, ministrstvo za zdravje in vlada nemudoma ustavijo škodljive privatizacijske procese ter pripravijo in javnost seznanijo z analizo posledic dosedanjega podeljevanja koncesij, razgrajevanja zdravstvenih domov in bolnišnic, ter učinka spreminjanja zdravstvenega varstva iz neprofitnega v profitno.

Gibanje zahteva tudi, da se odpravijo negativne posledice dosedanje privatizacije zdravstvenih domov in bolnišnic, ki se odražajo v slabši dostopnosti do zdravstvenega varstva, slabši kakovosti zdravljenja, dražjem zdravljenju in zlorabah zaradi mešanja javnega in zasebnega. Poleg tega zahteva, da se takoj pripravi mreža zdravstvenih izvajalcev v Sloveniji.

Slovensko zdravstvo se približuje ameriškemu Sogovorniki sicer ugotavljajo, da se slovensko zdravstvo, kjer več kot 150.000 državljanov nima dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, okoli 40.000 pa je tudi brez obveznega zavarovanja (skoraj deset odstotkov slovenskega prebivalstva), približuje ameriškemu zdravstvenemu sistemu, v katerem okoli 55 milijonov Američanov nima niti osnovnega zdravstvenega varstva.

Zdravniška zbornica: Koncesije ne pomenijo privatizacije

Zdravniki in zobozdravniki koncesionarji so sestavni del javne zdravstvene mreže, koncesije pa prejemajo za opravljanje javnih storitev. Javni zdravstveni zavodi in koncesionarji tako skupaj in pod enakimi pogoji zagotavljajo bolnikom enako dostopnost do zdravstvenih storitev," je v sporočilu za javnost pojasnila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Gordana Kalan Živčec.

"Koncesionar še naprej ostane del javnega zdravstva" Podeljevanje koncesij po trditvah zbornice ni privatizacija, saj koncesionar še naprej ostane del javnega zdravstva in nadaljuje delo v javnem zdravstvu. "Zdravnik na določenem mestu v mreži samo spremeni svoj delovnopravni položaj," še dodajajo. Zdravniki in zobozdravniki koncesionarji po njihovem mnenju namreč poleg znanja namenjajo finančna sredstva za dosego čim boljše kakovosti zdravstvene oskrbe državljanov. Za nove kapacitete, ki so bile do danes vključene v sistem javnega zdravstvenega varstva, so po trditvah zbornice do sedaj namenili 60 milijonov evrov.

Kot je še zapisala Kalan Živčeceva, se z uvajanjem koncesionarskega dela socialna pravičnost in dostopnost do zdravstvenih storitev nista zmanjšali. Bolniki, ki imajo urejeno zavarovanje, za storitve, ki jih financira zavarovalnica, ne plačujejo niti v javnih zavodih niti pri koncesionarjih, pojasnjuje. Storitve so namreč tudi pri koncesionarjih financirane iz javnih sredstev, bolniki pa tako v javnih zavodih kot pri koncesionarjih plačujejo le za storitve, ki jih zavarovalnica ne priznava.

"Povečala se je dostopnost do storitev v odmaknjenih krajih" Prav tako se je po mnenju zdravniške zbornice s koncesijami povečala dostopnost do storitev v odmaknjenih krajih. "Zasebna dejavnost pri koncesionarjih se je pokazala kot učinkovita oblika zdravstvenega varstva. Sprejema jo večina Evrope, tudi pri nas so jo bolniki dobro sprejeli. Po neodvisnih anketah je zadovoljstvo ljudi pri koncesionarjih primerljivo kot v javnih zdravstvenih domovih," so še pojasnili v zbornici. Delež koncesionarjev v Sloveniji je po njihovih navedbah 25- odstoten in je med najnižjimi v Evropi.

Žiberna: Slovenski zdravstveni sistem se ne podira

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Darko Žiberna zanika vse očitke Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva. Dodaja, da so koncesionarji del javne zdravstvene službe, poleg tega pa neodvisne mednarodne študije (HSI indeks) slovenski zdravstveni sistem med 29 državami postavljajo na osmo mesto. Žiberna navaja, da je bilo na sekundarni ravni v letu 2005 podeljenih 43 koncesij, v letu 2006 42 in v letu 2007 24 koncesij. Za letošnje leto se zadeve še obravnavajo.

Na navedbe Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva o podelitvi 300 koncesij na primarni in sekundarni ravni je Žiberna izpostavil veljavno zakonodajo, ki določa, da je podelitev koncesije na primarni ravni v pristojnosti občine. Izvirna pristojnost občine je, da ureja primarno zdravstveno službo tudi s koncesijo. Nasprotovati temu pomeni po njegovo nasprotovati njihovi zakoniti pristojnosti.