Torek, 26. 7. 2011, 10.30
8 let, 7 mesecev
Zeleni kašasti sok – eliksir zdravja
Pionirka na področju proučevanja zelenih kašastih sokov je Victoria Boutenko, ruska izseljenka, ki danes z družino živi v ZDA in je avtorica številnih knjig s področja presne hrane in zdravih zelenih kašastih sokov. Na svoji koži je izkusila zdravilne učinke pravilno izbrane zelenjave in sadja, ki ju s posebnim mešalcem zmeša v gosto kašo. Zeleni kašasti sokovi so obnoreli tudi slovenske ljubitelje zdrave prehrane. Obiskali smo Matejo Ulaga, ki jih vsakodnevno pripravlja zase in za druge, in jo povprašali, kaj je pomembno pri pripravi soka in katere sestavine najpogosteje uporablja. Katere sestavine največkrat uporabite za pripravo soka? Sok pripravim iz zelenih listov, sadja in vode. Ponavadi uporabim rukolo, pesno listje, blitvo, zelenje korenja, brokoli, ohrovt, koprivo, mrtvo koprivo, regrat, užitne rože, užitni plevel, radič, solato, redkvino listje, špinačo, liste peteršilja, zeleno, meliso, meto, liste zelja, bukve, trpotca, kislico, deteljo ... Od sadja v sok zamešam vse vrste sezonskega sadja, limono, banano, avokado ...
V čem je skrivnost zelenih kašastih sokov? Zeleni sokovi so vir beljakovin, vlaknin in ogljikovih hidratov. Podpirajo homeostatično ravnovesje, vzdržujejo raven želodčne kisline, ohranjajo telo bazično in so vir klorofila. Klorofil je ravno tako pomemben kot sončni žarki. Brez sonca ni življenja in prav tako ni življenja brez klorofila. Če ga uživamo, je to tako, kot bi sončili naše notranje organe. Poglavitna sestavina rastlin je tudi celuloza, ki ima najtrdnejšo molekulsko zgradbo na planetu. Nobena prehranska sestavina nima tako dragocenih sestavin kakor zelenje, toda vse dragocenosti so shranjene v rastlinskih celicah, ki so iz trdnih snovi tudi zato, da rastlina lahko preživi. Da bi se te dragocene sestavine iz notranjosti lahko sprostile, je treba celične stene pretrgati. To pa ni tako preprosto. Če zelenja temeljito ne prežvečimo, ne zadostimo našim prehranskim potrebam. Zelenje moramo prežvečiti v kremno zmes in šele tako zaužijemo, kar je v njem dobrega. Zato so zeleni sokovi tako dobrodošli in dragoceni, saj mešalec to "žvečenje" opravi do potankosti.
Kakšen je okus zelenega kašastega soka in kakšen je odziv ljudi, ko ga poskusijo prvič? Na prvi pogled zelena barva soka pokuševalce odbije, vendar so po mojih izkušnjah vsi, ki ga poskusijo prvič, prijetno presenečeni, saj je sok zaradi dodanega sadja prav prijetno sladkega okusa. Na začetku naj bi sok mešali v razmerju 40 odstotkov zelenja in 60 odstotkov sadja, pozneje pa si telo zaželi obratnega razmerja.
Kako je s pripravo soka pozimi, ko nam narava ne ponuja tako bogate izbire živil kot v toplih mesecih? Pozimi je izbira zelenih listov seveda veliko manjša. Takrat so na voljo predvsem blitva, špinača, rukola, zelena, peteršilj, kalčki ... Pri pripravi soka si pozimi pomagam z naravnimi hranilnimi dopolnili, kot so zelena magma, camu camu, maca, shizandra, alge klorela, ginko ...
Koliko časa po pripravi sok obdrži hranilno vrednost? Ni treba posebej poudarjati, da je sok najboljši tisti trenutek, ko ga zmešamo. Dober in hranilen ostane pa še do tri dni, če ga hranimo v zaprti steklenici v hladilniku.
Kakšen mešalec potrebujemo za pripravo soka? Idealni so močni mešalci, ki imajo tudi tri konjske moči, sprejemljivi so tudi navadni mešalci. Ti listov ne raztrgajo tako na drobno in če sok pripravljamo pogosto, se tudi prej uničijo.