Tudi sadje in zelenjava pomembno vplivata na vaše zdravje

Vse več študij dokazuje, da imajo biološko aktivne kemikalije oziroma fitokemikalije, ki jih najdemo v sadju in zelenjavi, pozitiven vpliv na zdravje ljudi.

Nekatere bolj znanih in raziskanih fitokemikalij so polifenoli, glukozinolati, sulfidi in karotenoidi.

Polifenoli – pomembni zlasti pri preprečevanju bolezni srca in ožilja

Uživanje polifenolov ugodno deluje na zdravje ljudi, pomembno vlogo imajo pri preprečevanju bolezni srca in ožilja, osteoporoze, nevrodegenerativnih bolezni, sladkorni bolezni in raka. Vendar pa strokovnjaki hkrati opozarjajo, o njih še vedno vemo premalo, da bi strokovnjaki lahko oblikovali priporočila za splošno ali posebno populacijo, ki jo na primer ogrožajo določene bolezni.

Polifenoli imajo podskupine različnih kemičnih spojin. Ena od bolj raziskanih in znanih so flavonoidi, ki jih najdete v rdečem, modrem ali vijoličastem sadju in zelenjavi, na primer jajčevcih, slivah, grozdju ali rdečem zelju. Zelo učinkoviti so pri nevtralizaciji prostih radikalov, pri zaščiti pred srčno-žilnimi boleznimi in krepitvi imunskega sistema.

Glukozinolati – neugodni za razvoj rakastih celic

Glukozinolate povezujejo z antioksidativnim in antikancerogenim delovanjem. Razgradne snovi glukozinolatov namreč neugodno vplivajo na razvoj rakastih celic. Najdemo jih izključno v skupini križnic, kot so rdeče, belo in kitajsko zelje, cvetača, ohrovt, brstični ohrovt, brokoli, redkvica ali kreša.

Sulfidi – rastlinski antibiotiki

Izrazit vonj drobnjaka, česna, pora, čebule, kreše ali hrena je znan vsem, krivec zanj pa so žveplove spojine, to je sulfidi ali tako imenovani rastlinski antibiotiki, saj delujejo zlasti protimikrobno. So tudi močna zaščita pred napadi prostih radikalov in krepijo imunski sistem. Poleg omenjenega zmanjšujejo nalaganje holesterola na stene žil in tako dalje.

Karotenoidi ‒ glavni prehranski vir vitamina A Karotenoidi so široka skupina, več kot 600 naravnih pigmentov, običajno rdeče, oranžne ali rumene barve. Precej jih uporabljajo kot naravna barvila v živilski industriji in kozmetiki. Pomembni so za rast rastlin in fotosintezo, za ljudi pa so glavni prehranski vir vitamina A. Strokovnjaki menijo, da so povezani z zmanjšanjem tveganja za obolevnost za številnimi kroničnimi boleznimi, vključno z nekaterimi oblikami raka, boleznimi srca in oči.

Najbolj raziskani med njimi so betakaroten, ki ga najdemo recimo v korenju, bučkah, špinači ali brokoliju, likopen, prisoten na primer v paradižniku, lubenici ali grenivkah, lutein in zeaksantin, ki ju recimo zaužijemo z mangom, breskvami, kivijem ali marelicami. Vsi so močni in učinkoviti antioksidanti, ki spodbujajo delovanje imunskega sistema, saj proste radikale, ki lahko v telesu poškodujejo celice, nevtralizirajo.

Betakaroten je najučinkovitejši pri zagotavljanju zadostnih količin vitamina A v organizmu. Lutein in zeaksantin ščitita pred očesnimi boleznimi, zlasti s filtracijo škodljive modre in ultravijolične svetlobe. Zeaksantin je prisoten v rumeni pegi v očesni mrežnici, lutein pa v obrobnih predelih očesne mrežnice. Tako zmanjšujeta tveganje za molekularno degeneracijo rumene pege in razvoj sive mrene.