Torek,
22. 7. 2014,
14.06

Osveženo pred

7 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 22. 7. 2014, 14.06

7 let, 7 mesecev

Pomanjkanje spanja lahko resno ogrozi zdravje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Nespečnost je najpogostejša motnja, ki ima lahko resne zdravstvene posledice, tako kratkoročne kot tudi dolgoročne.

Nespečnost pravzaprav pomeni, da neka oseba težko zaspi oziroma se ponoči pogosto prebuja ali da spi prekratek čas in se zato zbudi nenaspana in utrujena.

Kratkotrajna, torej prehodna nespečnost običajno traja le nekaj dni, dolgotrajna oziroma kronična pa dlje kot tri tedne.

Kratkoročno pomanjkanje spanja vpliva na razpoloženje, razsodnost, sposobnost učenja in pomnjenja ter povečano tveganje za nesreče in poškodbe. Kronično pomanjkanje spanja pa lahko vodi v številne zdravstvene težave, kot so sladkorna bolezen ali bolezni srca in ožilja, ter čezmerno telesno težo oziroma debelost.

Pomanjkanje spanja lahko vodi tudi do motenj spomina Najnovejša študija znanstvenikov univerz Michigan in Kalifornija je pokazala, da pomanjkanje spanja povzroča težave s spominom. Udeleženci raziskave, ki so bili prikrajšani za spanec, so bili namreč pri opisovanju podrobnosti simuliranega vloma, ki so jim ga kazali v seriji slik, slabši. Tisti, ki so bili budni 24 ur in celo tisti, ki so spali le pet ur ali manj, so bolj verjetno pomešali podrobnosti dogodka kot tisti, ki so bili dobro spočiti.

Strokovnjaki omenjenih univerz menijo, da lahko ljudje, ki pogosto premalo spijo, dolgoročno razvijejo motnje spomina.

Dokazali so tudi poškodbe možganskih celic in vpliv na delovanje genov Kako resno je lahko pomanjkanje spanja, kaže tudi raziskava znanstvenikov univerze Pennsylvania, objavljena marca letos, ki ugotavlja, da lahko nespečnost povzroči trajno poškodbo možganskih celic.

Na zaskrbljenost zaradi pomanjkanja spanja kaže tudi študija znanstvenikov univerze Surrey iz marca lani. Ugotovili so namreč, da nezadostno spanje vpliva na delovanje več kot 700 človeških genov, vključno s tistimi, ki urejajo delovanje imunskega sistema in odziv telesa na stres.

Kako si lahko zagotovimo bolj kakovostno spanje? Po podatkih Svetovnega združenja za medicino spanja (The World Association of Sleep Medicine) imajo težave s spanjem že epidemične razsežnosti, saj zdravje in kakovost življenja ogrožajo že 45 odstotkom svetovnega prebivalstva.

In kaj lahko naredimo za izboljšanje kakovosti spanja? Svetovno združenje za medicino spanja najprej priporoča vzpostavitev higiene spanja, ki zajema deset glavnih pravil:

1. Spat pojdite vedno ob isti uri in tudi vstajajte ob istem času. 2. Če ste navajeni spati čez dan, naj dnevno spanje ne presega 45 minut.

3. Štiri ure pred spanjem se izogibajte čezmernemu pitju alkohola in kajenju. 4. Šest ur pred spanjem se izogibajte kofeinu.

5. Štiri ure pred spanjem ne jejte težkih, začinjenih in sladkih jedi.

6. Redno telovadite, vendar ne neposredno pred spanjem.

7. Imejte udobno ležišče.

8. Spalnica naj bo primerno prezračena in ne pretopla.

9. V spalnici naj bo čim bolj mirno in temno.

10. Spalnica naj bo namenjena le spanju.

V Svetovnem združenju za medicino spanja so prepričani, da lahko z omenjenimi spremembami odpravimo večino težav, povezanih s spanjem, ljudem, ki pa jim kljub ustrezni higieni spanja ne uspe izboljšati njegove kakovosti, pa priporočajo, da obiščejo zdravnika.