Petek,
25. 4. 2014,
14.26

Osveženo pred

7 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 25. 4. 2014, 14.26

7 let, 7 mesecev

Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri zaščite pred soncem?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Dandanes je trg poplavljen z najrazličnejšimi sredstvi za zaščito pred soncem, kot na primer kremami, losjoni ali razpršili, vendar pogosto ne vemo, na kaj bi morda morali biti pozorni.

Še posebej nas begajo različne informacije o tem, kašen faktor je najbolje izbrati ali na katere kemikalije moramo biti pozorni in ne nazadnje, ali so sredstva za zaščito pred soncem v obliki razpršil res nevarna zdravju. Na kaj je torej treba biti zlasti pozoren pri branju deklaracij?

Oksibenzon lahko povzroči fotoalergične reakcije, ne pa (foto)mutagenih Tako naj bi bila v omenjenih zaščitnih sredstvih zdravju nevarna kemikalija oksibenzon, ki hitro prodre v kožo in vstopi v krvni obtok ter ustvarja preobčutljivost na sončne žarke. Kot fotokarcinogen naj bi povečala tvorbo škodljivih prostih radikalov, kar lahko posledično vodi v poškodbe DNA v celicah.

Na uradu za kemikalije so nam pojasnili, da je znanstveni odbor za potrošniške proizvode pri Evropski komisiji v zvezi z varnostjo uporabe UV filtra Benzophenone-3 (BP-3) ali Oxybenzona (INN) v kozmetičnih izdelkih mnenja, da kemikalija sicer lahko povzroči fotoalergične reakcije, nima pa (foto)mutagenih oziroma (foto)genotoksičnih lastnosti.

Je lahko nevaren tudi vitamin A? Prav tako naj bi proizvajalci sredstev za zaščito pred soncem v svojih recepturah uporabljali retinil palmitat, to je oblika vitamina A, ki naj bi v stiku s sončnimi žarki pospešil staranje kože ter razvoj kožnih lezij in tumorjev.

Zaskrbljenost glede retinil palmitata v kremah za sončenje je nastala, potem ko je ameriška nevladna in neprofitna okoljska organizacija Environmental Working Group leta 2010 izpostavila, da raziskave na živalih kažejo, da so tiste, ki so jih namazali s kremami z omenjeno sestavino, kar za 21 odstotkov hitreje razvile kožne lezije in tumorje v primerjavi s kontrolnimi živalmi, pri katerih so uporabili kreme brez retinil palmitata. Obe skupini sta bili eno leto vsak dan devet minut izpostavljeni močni sončni svetlobi.

Iz urada za kemikalije so nam glede retinilnega palmitata sporočili le, da znanstveni odbor za potrošniške proizvode pri Evropski komisiji v zvezi s to sestavino še ni pripravil mnenja.

Kaj pa razpršila z UV filtri v nano obliki? V javnosti obstajajo tudi dileme, ali so zdravju škodljive kreme za sončenje v razpršilu, ki vsebujejo UV filtre v nano obliki, saj naj bi, ko kremo razpršite nase, vdihnili tudi mikroskopske delce, ki so zdravju škodljivi. Zato naj bi bili bolj priporočljivi izdelki za zaščito proti sončnim žarkom, ki so narejeni s titanovim dioksidom ali cinkovim oksidom, ker naj bi bila manj nevarna.

Na uradu za kemikalije odgovarjajo, da je bila pred kratkim na ravni EU sprejeta uredba, ki dovoljuje uporabo UV filtra ETH-50 v nano obliki v sončnih kremah, medtem ko je uporaba tega UV filtra v nano obliki v aerosolnih razpršilcih prepovedana, ravno zaradi pomislekov glede varnosti za človekovo zdravje po večkratni inhalacijski izpostavljenosti. Evropska komisija je pripravila tudi osnutek uredbe, ki dovoljuje uporabo nano titanovega dioksida in nano cinkovega oksida kot UV filtrov v sončnih kremah ter prepoveduje uporabo omenjenih dveh filtrov v aerosolnih razpršilcih.