Liči, majhen, a okusen sadež

Liči, sadež z rdečkasto do rjavkasto lupino, izhaja iz jugovzhodne Azije, natančneje z juga Kitajske, Indonezije in Filipinov. S sadežem, ki ga Kitajci gojijo že več kot tri tisočletja, so kmetje nekoč celo plačevali davke, danes pa si jih izmenjujejo kot talismane ob prehodu v novo leto. Zelena drevesa s temnozelenimi in svetlečimi listi, ki vsako leto obrodijo več kot 200 kilogramov sadja, zrastejo od 10 do 15 metrov visoko, plodovi pa rastejo v latih. Sadeži jajčaste oblike so dolgi tri do pet centimetrov, njihova groba hrapava in krhka lupina pa je sprva rožnate ali rdeče barve, po nekaj dneh, ko se posuši, pa postane rjavkasta. Pod lupino pa se nahaja veliko sočno sadno meso, podobno želeju, z razmeroma veliko, neužitno koščico na sredini. Poznamo približno 100 sort ličija, poleg jugovzhodne Azije pa ga največ pridelajo v Indiji, Južni Afriki, Avstraliji in ZDA.

Liči v kuhinji

Subtropsko sadje sladkokislega okusa se največkrat uporablja kot samostojna jed, velikokrat pa ga zasledimo v kompotu in marmeladi ali kot dodatek sadnim solatam. Pri eksotičnih jedeh ga uporabimo za izboljšanje omak, ki jih postrežemo z mesnimi, ribjimi in perutninskimi jedmi. Kitajci ga uporabljajo v kombinaciji s perutnino in drugim mesom, posušene sladke ličije pa pri čaju uporabijo namesto sladkorja.

Kako izbrati pravi sadež?

Izberemo sadeže s čim bolj intenzivno rožnato ali rdeče obarvano lupino, saj zelenkasti sadeži še niso dozoreli in nikoli ne dozorijo, rjavi pa so že prezreli. Ker se liči zelo hitro izsuši, ga ne kupujemo na zalogo.

Ker je liči precej občutljiv, ga po nakupu vzemite iz plastične vrečke, saj začne ob pomanjkanju svežega zraka plesneti. Čeprav je sadeže v trgovini možno dobiti vse do konca poletja, je glavna sezona od decembra do marca.