Komedije, kolo, mirno okolje in čokolada za boljše počutje

Strokovnjaki, ki te dni v okviru evropskega društva kardiologov izmenjujejo izkušnje na konferenci v Parizu, menijo, da imata na zdravje srčno-žilnega sistema odločilen vpliv način življenja in prehrana.

Smeh je pol zdravja

Raziskovalci iz Batlimora so že pred desetimi leti ugotovili, da srčno-žilna obolenja pogosteje prizadenejo osebe, ki se redkeje smejejo. Svoje ugotovitve so oblikovali na podlagi raziskave, v okviru katere so udeležencem predvajali najprej resne prizore iz filma Reševanje vojaka Ryana, nato pa še prizore iz komičnih filmov. Ugotovili so, da gledanje resnih kadrov spodbuja krčenje žil, medtem ko se ob ogledu komičnih prizorov in smehu žile širijo.

Učinek smeha na širjenje žil naj bi bil po besedah raziskovalcev podoben učinku redne telesne vadbe ali jemanju statinov, zdravil za preprečevanje srčno-žilnih obolenj. "Redno smejanje je brez dvoma eden od načinov, s katerim se lahko izognemo boleznim srca," je ugotovitve povzel direktor francoskega centra za preventivno kardiologijo Michel Miller.

Ko sladka pregreha ni več le sladka, temveč tudi zdravilna

Po zagotovilih kardiologov ima na srce prav tako blagodejen vpliv čokolada. Ekipa raziskovalcev z univerze v Cambridgeu pod vodstvom Oscarja Franca je namreč na podlagi raziskav, v katerih je sodelovalo 100 tisoč oseb, prišla do ugotovitev, da lahko uživanje čokolade v 37 odstotkih primerov pripomore k preprečevanju bolezni srca, v 29 odstotkih primerov pa celo prepreči srčno kap. Seveda pa lahko uživanje čokolade, ki vsebuje več maščob in sladkorja kot kakava, blagodejne učinke kakava izniči in celo pripomore k pojavu določenih bolezni, med drugim tudi bolezni srca in ožilja, še opozarjajo strokovnjaki, ki zagovarjajo proizvodnjo manj mastne in manj sladke čokolade.

Pozitivni vplivi delovnega okolja

Poleg prehrane ima na zdravje srčno-žilnega sistema pomemben vpliv tudi delovno okolje. Vsakodnevno dolgotrajno, podobno kot izjemno stresno delo, pri katerem se delavec sooča z velikimi pričakovanji in nima nadzora nad tem, na kakšen način lahko naloge izpolnjuje, namreč povečuje tveganje za srčno-žilna obolenja. Ne glede na to raziskovalci s helsinške univerze poudarjajo, da so zaposleni načeloma boljšega zdravja kot brezposelni, razen v primerih, ko morajo dolgo časa nenehno delati pod stresom.

Kolesarjenje podaljšuje življenjsko dobo

Po drugi strani lahko tudi posamezniki sami veliko naredijo za zdravje svojega srca. Danski kardiologi namreč ugotavljajo, da lahko redno intenzivno kolesarjenje kar za 5,3 leta podaljša življenjsko dobo povprečnega moškega, umirjeno kolesarjenje pa za 2,9 leta. Pri ženskah so razlike manj izrazite, saj intenzivno kolesarjenje življenjsko dobo v povprečju podaljša za 3,9, umirjeno pa za 2,9 leta.