Kefir proti jogurtu

Te dva na videz dokaj podobna mlečna izdelka se razlikujeta tako po okusu, kefir je nekoliko bolj kiselkast, kot po zdravilnih učinkovinah, saj vsebujeta različne vrste koristnih bakterij. Medtem ko jogurt vsebuje koristne bakterije, ki čistijo prebavni sistem, pa kefir v bistvu vzpostavlja ravnovesja v prebavnem traktu ter izboljšuje prebavljivost beljakovin in maščob. Kefir vsebuje več glavnih družin koristnih bakterij, ki jih v jogurtu običajno ne najdemo, za povrh pa vsebuje še koristne kvasovke, ki iz telesa izločajo škodljive patogene kvasovke. Telo tako postane učinkovitejše v obrambi pred patogeni, kot so E. coli in črevesnimi paraziti.

Kefirjeve aktivne kvasovke in bakterije zagotavljajo tudi večjo prehransko vrednost od jogurta. Delci kefirja so manjši od jogurtovih, zaradi česar ga lažje prebavljamo, zato je kefir primeren tudi za otroke, starostnike in ljudi s prebavnimi motnjami. Za razliko od jogurta se vsa laktoza v kefirju prebavi takoj ob zaužitju, nekatere beljakovine pa se celo razgradijo. Zaradi te lastnosti ga lahko uživajo tudi osebe, ki so občutljive na mleko.

Izvir kefirja so gobice Pri nastajanju tradicionalnega napitka kavkaških ljudstev pomembno vlogo igrajo kefirne gobice, ki pospešujejo proces kisanja mleka. Gobice z nastajanjem kefirja rastejo in se delijo. S tem se v mleko sproščajo mlečnokislinske bakterije in kvasovke, ki povzročajo nastanek kefirja. Gobice lahko zamenjate tudi za zrna oziroma kristale.

Kefir in njegova zdravilna moč Izjemna vsebnost hranil v kefirju ponuja vrsto zdravstvenih prednosti za ljudi v različnih zdravstvenih stanjih. Kefir zaradi svoje velike vsebnosti aminokisline triptofan, kalcija in magnezija pomirja živčni sistem in pomaga mnogim, ki trpijo za motnjami spanja, depresijo in motnjami pozornosti in hiperaktivnostjo. Poleg koristnih bakterij pa vsebuje tudi minerale in esencialne aminokisline, ki pomagajo telesu pri obnovi.

Kefirjev kiselkast in osvežilen okus je podoben okusu tekočega jogurta, vendar vsebuje poleg koristnih probiotičnih bakterij, ki jih najdemo tudi v jogurtu, še koristne kvasovke. Ob rednem uživanju ustvarjajo naravno prisotne bakterije in kvasovke nekakšno simbiozo, ki obnavljajo našo črevesno floro in povečujejo našo imunsko sposobnost. Uživanje kefirja tako pomaga urejati vse vrste črevesnih težav, pospešuje gibanje črevesja, zmanjšuje napenjanje in vetrove.

Poleg visoke vsebnosti vitaminov B12, B1 in K je odličen vir biotina in fosforja – drugega najmočneje zastopanega minerala v našem telesu, ki pomaga izkoriščati ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine za celično rast, vzdrževanje in energijo.

Kako naredimo kefir?

Gobice, ki smo jih predhodno dobro sprali pod mrzlo vodo, namočimo v neobdelano kravje, ovčje ali kozje mleko ter jih, ko je kefir zrel, odcedimo, dobro speremo in zopet namočimo v mleko. Kefir med nastajanjem, da ostane tekoč, od časa do časa premešamo. Ko se gobice preveč namnožijo, jih en del zavržemo.

Pri nastajanju kefirja sta pomembna dejavnika čas in temperatura, ki določata gostoto in okus kefirja. Dlje časa boste gobice pustili v mleku, bolj bo kefir gost in kisel. Če pa ga pustimo na sobni temperaturi predolgo, se bo sčasoma začel spreminjati v sir in sirotko. Kefir je pripravljen za zaužitje, ko je kremast in rahlo gostejši od mleka.