Kaj naj jejo šolarji?

Sodelovanje med domom in šolo ali pa strokovnjaki za prehrano je nujno, saj starši ne morejo skrbeti za zdravo prehrano svojih otrok med poukom, prav tako pa šole niso krive, če otrok po pouku poje vrečko bombonov. Usklajenost delovanja avtoritet bo otroku pomagala do pravilnega prehranjevanja in hkrati prebudila njegov odnos do hrane in prehranjevanja nasploh. Še preden se stvari zapletejo, naj naštejemo tri osnovne kriterije, ki jih mora zadovoljevati zdrava prehrana: - obroki naj bodo redni (zajtrk, kosilo, večerja, malica), pri čemer je najpomembnejši obrok zajtrk, saj izpuščanje zajtrka negativno vpliva na intelektualne sposobnosti (učenje, pomnjenje) v dopoldanskih urah; - mora biti raznolika in pestra, da telo dobi potrebne snovi za svoje delovanje, predvsem tiste, ki jih samo ne more proizvesti, to so vitamini, minerali, maščobne kisline ...; - naj bo naravna oziroma čim manj obremenjena z umetnimi snovmi, pospeševalci okusa in drugimi dodatki, ki dolgoročno negativno vplivajo na zdravje in razvoj telesa.

Seveda se na prvi pogled vse zdi logično, a ni tako lahko izvedljivo, saj se je za zdravo prehrano treba malce bolj pretegniti kot za vrečko čipsa, starši pa še kako poznajo napet in stresen vsakdanji tempo. Včasih se nezdravi prehrani res ne da izogniti, vendar lahko škodo zmanjšate, če poznate nekaj osnovnih dejstev:

- dokler je otrok še majhen, je zdrava prehrana stvar staršev, zato je v največji meri odvisno od njih, kaj in kako bo otrok jedel. Skorajda ni otroka, ki bi se veselil špinače ali brokolija ali bi vztrajal pri zajtrku, ampak naloga starša je, da vztraja za njegovo dobro. Na red v prehrani otroka najlažje navadite s svojim zgledom, tako da sami zagrizete v tisto, kar ste ponudili njemu, in da tega ne počnete pred prižgano televizijo;

- recite ne mašilom med obroki v obliki sladkarij in drugih nezdravih prigrizkov, še manj z njimi nadomestite izpuščeni obrok, saj to otroka napeljuje k razmišljanju 'ni kosila, je čokolada', nikoli in nikdar pa z njimi ne spodbujajte apetita, če je otrok neješč;

- slaščice nadomestite s sadjem, sadne sokove pa z vodo in zdravju svojega otroka (in njegovih zob) boste naredili veliko uslugo;

- koliko otrok poje, ni vedno stvar njegove lakote ali apetita, ampak tudi vaše ozaveščenosti – ne glede na to, kako zdrave so češnje, mu jih ne boste dovolili kilogram ali več, ker veste, da ga bo potem bolel trebušček. Vi ste tisti, ki ve, koliko česa je dobro za vašega otroka;

- če otrok uživa le tri vrste sicer zdrave hrane, ga vseeno navajajte na različno prehrano in nove okuse, vendar vztrajajte počasi in brez siljenja, daleč najuspešnejša zvijača pa je, da sami pojeste vse, kar oglašujete kot zdravo.

Predvsem se po neuspelem poskusu ne zatekajte takoj (naj mine vsaj pol ure, ura) k hrani, ki jo otrok pozna, ker mu boste tako sporočili, da se je njegov upor izplačal in da je trma zmagala;

- vlagajte v znanje in se o hrani izobražujte, vendar se ne obremenjujte z vsakim koščkom čokolade ali načeto vrečko smokija, ki ju zalotite v otrokovih rokah. Tudi prekrški se bodo pojavljali, pomembno je, da so prekrški in ne način prehranjevanja.