Kaj lahko sami storimo za boljše zdravje in počutje? Za občutek sreče?

Učitelj joge in meditacije Dejan Dinevski pravi, da je objavljenih več tisoč znanstvenih raziskav, ki poudarjajo vsestransko koristnost meditacije. Takole čez prst pa lahko "rečemo, da meditacija potrjeno izboljša zdravje, počutje, občutek sreče, poglobi socialne stike in zviša kakovost življenja nasploh". Za učinkovito velja pri tesnobi, depresiji in stresu, pozitivno vpliva tudi na kognitivne lastnosti, kot na primer na pomnjenje in zbranost.  

Stanje meditacije Dinevski opiše kot stanje globokega počitka v budnosti in pozornosti. Glede na to, da obstaja veliko vrst meditacij, pa pravi, da je zanj najbolj smiselna delitev na "kontemplativne, ki izvirajo iz Zen tradicije, in na drugo skupino, ki angažirajo usmerjeno pozornost, da bi umirile valovanje uma. Obe smeri vodita do istega cilja, le pot je nekoliko različna."

Učitelj joge in meditacije Dejan Dinevski pravi, da je objavljenih več tisoč znanstvenih raziskav, ki poudarjajo vsestransko koristnost meditacije. Sam jih nekaj izpostavi, kot na primer, da potrjeno izboljša zdravje, počutje, občutek srečnosti, poglobi socialne stike in zviša kakovost življenja nasploh.

Reko misli usmerimo, ne zajezimo

In kaj je cilj? "Popoln notranji mir. Vendar to ni isto kot prazen prostor. Notranji mir namreč človeka napolni z neko novo kakovostjo bivanja." To niti ni stanje brez misli, kar ni mogoče, prizadevanje za to povzroča nasprotno, še več misli in pritiska.

Gre za umiritev misli, kar lahko storimo z usmeritvijo pozornosti, v kateri pa se ne ukvarjamo s tem, kaj naj bi nekaj pomenilo, od kje ta misel in podobno. Mislim, zvoku in preostalemu smo le priča, še pojasnjuje učitelj meditacije. "Reko misli na ta način usmerimo, ne pa zajezimo. Sčasoma se um pusti usmeriti na eno samo vsebino, od tu naprej pa je skoraj nemogoče z besedami opisati razvoj zavesti." 

Cilj meditacije je "popoln notranji mir, ki človeka napolni z neko novo kakovostjo bivanja".

Kako začeti z meditacijo?

Ob posredovanju blagodejnih učinkov meditacije in izkušenj, ki jih izpostavlja Dinevski, se postavlja tudi vprašanje, za katero pot meditiranja se odločiti. Predvsem pa tudi, kako začeti.

"Priporočal bi, da se interesenti seznanijo z obstoječimi praksami, preberejo kakšno knjigo, gredo na predavanja, se pogovorijo s tistimi, ki redno meditirajo. Potem pa naj izberejo po intuiciji in preizkusijo izbiro."

Je pa na začetku skoraj vedno potreben izkušen učitelj. "Tudi inštruktor vožnje je lahko samo nekdo, ki zna dobro voziti. Vožnje se ne moremo naučiti iz knjige, prav tako ne od nekoga, ki pozna samo teorijo."

Ne ustvarjajmo si pritiska z vnaprej izdelanim urnikom meditiranja, svetuje Dinevski. "Začnite s 15 minuitami na dan. Ko boste ugotovili, kako dobro vam dene, boste mogoče podaljšali za nekaj minut ali pa meditirali zjutraj in zvečer." Ne meditirajmo pa s polnim želodcem in ko smo zelo utrujeni.

Koliko meditiranja je ravno prav?

Ne ustvarjajmo si pritiska z vnaprej izdelanim urnikom meditiranja, svetuje Dinevski. "Začnite s 15 minutami na dan. Ko boste ugotovili, kako dobro vam dene, boste mogoče podaljšali za nekaj minut ali pa meditirali zjutraj in zvečer." Ne meditirajmo pa s polnim želodcem ali če smo zelo utrujeni.

"Že po nekaj ponovitvah meditacije praktično vsak lahko nekaj časa sedi negibno. Pa tudi z negibnostjo in položajem se ni treba obremenjevati. Če ne moremo udobno sedeti na tleh, je pisarniški stol, ki nas podpira v ledvenem delu, idealen za meditacijo. Ko zapremo oči, se moramo naučiti postati opazovalec in vzpostaviti dober odnos s svojim telesom."

Že po nekaj ponovitvah meditacije praktično že vsak lahko nekaj časa sedi negibno, čeprav se tudi z negibnostjo in položajem ni treba obremenjevati.