Hujšajte z Montingnacovo dieto

Kaj je glikemični indeks?

V knjigi Montignacova GI-dieta izvemo, da imajo vsi ogljikovi hidrati svoj glikemični indeks, ki je izmerjen na osnovi njihovega izvora in načina presnove, pokaže pa, za koliko zaužiti ogljikovi hidrati povišajo raven glikemije. Dolgo časa je namreč veljalo, da so vsi ogljikovi hidrati med seboj enaki in imajo enak vpliv na glikemijo – raven sladkorja (glukoze) v krvi. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa so v ZDA odkrili, da to ne velja in da imajo različni ogljikovi hidrati drugačen vpliv na glikemijo. Iz tega sledi, da lahko s preudarno izbiro ogljikovih hidratov tudi hujšamo, vzdržujemo enako telesno težo in, seveda, jemo bolj zdravo.

Kako izmeriti GI?

Glikemični indeks živil se meri z lestvico, narejeno na osnovi čiste glukoze, ki ji je Montignac kot najčistejšemu ogljikovemu hidratu prisodil indeks 100. Hidrati z visokim GI so najbolj škodljivi zdravju in pogosto glavni krivci za preveliko telesno težo in bolezni, povezane z njo. Visoki GI se na lestvici gibljejo med 55 do 100. Hidrate z nizkim GI najdemo med vrednostmi od 40 do 50, z izjemno nizkim pa od 0 do 35.

Seveda pa stvari niso tako preproste, saj so ogljikovi hidrati škrobna živila, ki se delijo na štiri skupine, med katerimi obstajajo razlike v prebavljanju:

1. Žita: pšenica, rž, koruza, ječmen, riž ... 2. Gomoljnice: krompir, manioka ... 3. Sadje: banane, mango, jabolka … 4. Stročnice: fižol, grah, čičerika, leča …

Razlike v prebavljanju škroba, pri segrevanju in zadrževanju vlage v škrobnih živilih, načinu tehnične in toplotne obdelave, vsebnosti beljakovin in vlaknin, kislosti, stopnji zorenja in staranja in tako dalje pomembno vplivajo na končno vrednost glikemičnega indeksa, zato lahko sklenemo, da je po Montignacovi metodi GI povprečna, okvirna vrednost živil.

GI v praksi

Kako vedeti, katera živila imajo visok GI, ko to ne piše na ovitku? V prehrani, ki jo uživamo zadnji dve stoletji, največ škode storijo sladkor, prečiščena moka, krompir (njegov GI se spreminja glede na pripravo), hibridna in gensko spremenjena žita, sintetizirana živila, industrijsko predelana hrana ...