Hrana naj izgrajuje, ne obremenjuje

Na predavanju in pokušini ajurvedskih dobrot smo v ljubljanskem centru za zdrav način življenja med drugim izvedeli, da je po starodavni indijski ajurvedski filozofiji "prebava vse", da je "ingver kralj začimb" in da moramo v hladnih letnih časih jesti predvsem tople, kuhane in oljnate obroke.

Preobuti v copate se v centru Hortus Vitae udeleženci predavanja v svetlem in toplem prostoru posedemo za leseno jedilno mizo, obloženo z zdravimi prigrizki. Kandirani ingver, bučna semena, oreščki, začimbe, simpatično obtolčena jabolka, ki pričajo o njihovi ekološki pristnosti in napolnjen čajnik, ki je, kot kmalu poizkusimo, napolnjen z ingverjevim čajem.

Prebava je vse Vodja centra, Janja Koprivšek, začne s kratko predstavitvijo filozofije ajurvede, indijske vede o življenju oziroma "telesne povezanosti človeka z naravo". Poudari, da ne gre za sodobno modno muho, saj jo v Indiji poznajo že vsaj tri tisoč let. Veliko znanje o velikem življenju, bi se glasil njen slovenski prevod. Govori o pomembnosti ravnovesja, ki ga ohranjamo tudi s pravilnimi kombinacijami živil, ki pa so pri vsakem posamezniku malce drugačne.

Ko nam v življenju kaj ni preveč všeč, radi rečemo, da tega ne "moremo prebavljati", kar morda sploh ni samo prispodoba. "Prebava je vse!", zatrjuje Janja Koprivšek in dodaja, da naše telo ne prebavlja le hrane, "temveč tudi vtise, vonjave, občutke". Naše telo torej obremenjuje tudi slaba volja, čeprav se tej vseeno težje izognemo kot slabemu, nehranljivemu kosilu.

Kupujmo lokalno, sveže in sezonsko

"Hrana nas mora izgrajevati, ne obremenjevati!", nas opomni gospa Janja. Zares pravilno prehranjevanje v skladu s starodavno vedo je stvar vsakega posameznika, saj je ajurvedska tipologija ljudi glede na njihove telesne značilnosti (ki razkrivajo delovanje notranjih organov) razvejana do onemoglosti, a vseeno obstajajo neka splošna pravila, kaj je dobro uživati in česa ne.

Jeseni in pozimi se držite načela "toplo, kuhano in oljnato", pove predavateljica in doda, da je treba kupovati lokalna, sezonska in sveža živila, najraje na tržnici. Najprej pridejo na misel raznorazne enolončnice in ... mesne specialitete, pripomnim. Začudenim pogledom sledi pojasnilo, da meso po ajurvedi resnično ni zaželeno živilo. Če ga že moramo jesti, potem naj bo to perutnina ali ribe, pravi gospa Janja. Svinjina je sploh neprebavljiva, z govedino pa se tako ali tako ne ukvarjajo, saj je krava v Indiji (kjer je veda doma) sveta.

Oljimo se!

Podučimo se, da so jeseni in pozimi izrazito blagodejna olja, saj pomagajo telesu, da ne izgublja svoje vlažnosti, hkrati pa zadržujejo toploto, ki jo v hladnih dneh potrebujemo. Ohranjanje vlažnosti je pomembno, ker v tem letnem času telo izloča preveč sluza in žolča. Zato se izogibajmo alkoholu in kavi, ki nas dodatno dehidrirata. "Oljimo se navzven in navznoter," svetuje Janja Koprivšek, kar pomeni, da se je poleg prehranjevanja z oljem obogatenimi živili dobro oljiti tudi po telesu. Na primer z mandljevim ali sezamovim oljem.

Ghee je zlato živilo

Naša prehrana naj bo bogata s stročnicami, basmati rižem in kuhano sezonsko zelenjavo. Neprecenljivo živilo se imenuje ghee oziroma prekuhano maslo, kar potrdi tudi večina udeležencev, ki ga redno uživajo. "Ghee je zlato med živili," pove gospa Koprivšek.

Osnovna začimba naj bo ingver, ki velja za "kralja začimb", priporočljiva pa je tudi kamena sol, bazilika, črn poper, kardamom in cimet.

Niso pomembna le živila, temveč tudi, kako jih kombiniramo, da to najmanj obremenjuje naš želodec. Tako na primer mlečnih izdelkov ne uživamo z ničemer, niti s sadjem, kot jih večina najraje.

Kot pri ostalih priljubljenih nazorih zdravega prehranjevanja je tudi pri ajurvedi nezaželeno uživanje belega rafiniranega sladkorja – jedi raje sladkajmo z rjavim oziroma z medom ali javorjevim sirupom. Z medom vseeno pazljivo - da bi ohranili njegove hranilne snovi, ga ne dajemo v vroč čaj, kot je v navadi. Naj bo ohlajen na vsaj šestdeset stopinj.

Največji obrok okoli poldneva

Po tem, ko se dobro seznanimo z vsemi pravili in vodili ajurvedskega prehranjevanja, nas čakajo "praktične vaje"- če lahko pokušini oziroma ajurvedski večerji, ki nam jo je pripravila gospa Janja, tako rečemo. Pojedina je samopostrežne narave, zato si na svoje lesene krožničke sprva skromno (in pozneje zaradi okusnosti bolj požrešno) nalagamo jedi, za katere v roke dobimo tudi natisnjene recepte. Mung dhal (pire iz zelene leče) z basmati rižem v spremstvu čapatijev (indijskih kruhkov brez kvasa) in jabločnega čatnija (čežane). Posladkamo se z datlji, polnjenimi z ingverjem in mandlji.

Količinska skromnost obroka je sicer eno izmed vodil ajurvede, a ga tokrat z veseljem prekršimo, saj so jedi preprosto preveč slastne, da bi se kdorkoli zadovoljil s sramežljivim pokušanjem. Dodaten prekršek je tudi večerna ura, saj po ajurvedi velja, da moramo največji obrok zaužiti okoli poldneva.

Pomembno je, da ob pripravi hrane uživamo, pove z nasmehom Janja Koprivšek. "Kuhajmo s pozitivno energijo in jo s hrano dajmo naprej!"