Čas za razmislek

Na zavodu sem. Stavek, ki ste ga v zadnjem letu zagotovo slišali od znanca, nekdanjega sošolca, dobrega prijatelja, bližnjega sorodnika ali ste morda sami med tistimi, ki čakajo na ustrezno delovno mesto. Čas brezposelnosti številnim predstavlja hudo osebnostno stisko, ki je ob opominih za obrok kredita in odraščajočih malčkih še večja. Nekateri se v tem obdobju zapirajo vase, saj ne vidijo izhoda iz nastalega položaja, drugi zaradi hudega stresa in občutka nemoči celo zbolijo.

Vedno obstaja (prava) pot

Pa vendar se za vsak, še tako brezizhoden položaj skoraj vedno najde rešitev, čeprav se mnogokrat pokaže šele takrat, ko smo z iskanjem pomoči že popolnoma obupali. Morda boste v novi službi spoznali, kako dobro je bilo, da so vas iz prejšnje vrgli na cesto, saj vam je novo delo veliko bolj pisano na kožo. Lahko se zgodi tudi, da si boste, ko boste ostali brez službe, končno priznali, da vas prejšnja zaposlitev pravzaprav sploh ni osrečevala, da ste vsak ponedeljek z veliko težavo začeli nov delovni teden in da bi službo že zdavnaj pustili, a zato nikoli niste zbrali dovolj poguma.

Naredite načrt

Ko ostanete brez zaposlitve, se najprej ustavite, globoko vdihnite in počasi preučite nastali položaj. Ob jutranji kavi, ki jo boste tokrat spili doma, se zamislite nad nastalo situacijo. Razmislite, kaj vam je pomenila vaša zaposlitev in v kakšnem okolju bi radi delali v prihodnje. Morda boste tokrat iskali službo bližje domu in se vam ne bo treba vsako jutro voziti več deset kilometrov. Pogovorite se s sorodniki in dobrimi prijatelji, kako vam lahko pomagajo. Tudi finančno. Naj vas ne bo sram prositi za pomoč.

Poglejte s svetle plati

Čeprav je položaj še tako črn, poskusite nanj pogledati s svetle plati. Proste dni izkoristite za stvari, ki ste si jih vedno želeli početi v dopoldanskih dneh, a vam služba tega ni dopuščala. Odpravite se lahko v gore, spečete okusne dobrote, berete najljubše knjige ali pospravite in (če imate na voljo dovolj denarja) preuredite stanovanje. Lotite se stvari, za katere vam je vedno znova zmanjkalo časa. Odpočijte si, vzemite si čas zase in se naspite. Kdo ve, koliko dni imate še na voljo, preden vam bo spet vsak delavnik ob šestih zjutraj spet pridno zvonila budilka.