Četrtek, 15. 5. 2014, 11.01
8 let, 7 mesecev
Brezglutenska dieta udari tudi po denarnici
Tovrstna dieta, ki je vseživljenjska, saj zdravila za to kronično bolezen tankega črevesa, ki je posledica preobčutljivosti za gluten, ni. "Res pa je, da dieta zahteva veliko organizacije in odrekanja. In ko začneš kupovati takšno hrano, prav tako spoznaš, da se takšna dieta zelo pozna tudi v denarnici, saj na primer kilogram bele moke stane od 50 do 90 centov, kilogram moke brez glutena pa štiri evre," nam ob 16. maju, mednarodnem dnevu celiakije, pojasni naša sogovornica.
Sama se skuša dragim brezglutenskim nadomestkom izogibati tako, da kupuje zlasti hrano, ki že v osnovi nima glutena. "To je predvsem sveža zelenjava in sadje, namesto kruha pa običajno jem koruzne vaflje itd."
Čeprav draga, je pa dandanes po njenih besedah ponudba precej bolj pestra, kot je bila, ko so ji pri 12 letih diagnosticirali bolezen. "Takrat je obstajala le ena vrsta kruha, ki si ga kupil zmrznjenega in tudi ko si ga odmrznil, je bil tako trd, da če si ga vrgel ob steno, je na njej ostal odtis. Bil je povsem neužiten." Prav tako se je bilo v tistih časih težko dogovoriti s šolo za posebno malico, v srednji šoli pa je bilo po Andrejinih besedah že nekoliko lažje.
Slovenija je zelo napredovala v ponudbi brezglutenske prehrane in dandanes se ljudje s celiakijo lahko razvajajo tudi v določenih restavracijah, picerijah in slaščičarnah, ki imajo v ponudbi takšno hrano. "Toda treba se je zavedati, da vsakič obstaja določeno tveganje, saj ljudje, ki nimajo izkušenj s to boleznijo, ne vedo, da je pomembno tudi to, da se na primer košček brezglutenske tortice preloži na čist krožnik s čisto lopatico. Nekateri bolniki so namreč zelo občutljivi. Sama imam srečo, da ne dobim takojšnje reakcije, če nekdo uporabi isto lopatico pri prenosu moje tortice, kot jo je uporabil za druge." Obstaja torej nevarnost kontaminacije hrane z glutenom.
Na vprašanje, ali si tudi manjših prehranskih prekrškov ne more privoščiti, Andreja pove, da nikoli ne tvega, da bi pojedla na primer kakšen keks, ker ima potem uničen ves teden. "Manjši prekršek zame pomeni tveganje, da na primer kupim čokolado, na kateri piše, da lahko vsebuje gluten. To si včasih upam privoščiti. Ob večjih prekrških, če bi recimo pojedla kos običajnega kruha, pa me zajame slabost, kot bi se zastrupila s hrano. Imam težave z želodcem, bruham, postanem slabotna, brez energije itd.," pojasni Andreja.
Bolniki s celiakijo ne smejo uživati pšenice, riža, ječmena in ovsa ter vseh živil iz omenjenih žitaric, kot so na primer moka, drobtine, kruh, keksi, testenine itd. Dodatna težava je, da se lahko gluten skriva v aditivih, konzervansih in različnih stabilizatorjih hrane. "Ko grem v trgovino, na izdelkih zato dosledno berem deklaracije," pove Andreja.
Glede na to, da pri bolnikih s celiakijo brezglutenska dieta ni modna muha, temveč nuja, če želijo ostati zdravi, bi jim kakšna pomoč pri nakupu dragih proizvodov zagotovo prišla prav. V tem smislu je po besedah naše sogovornice Slovensko društvo za celiakijo vsaj pri otrocih že veliko doseglo. "Ti imajo namreč status otrok s posebnimi potrebami, zaradi česar imajo do 18. leta oziroma, če se šolajo, do 26. leta pravico do dodatka za prehrano, starši pa lahko uveljavljajo višje olajšave za dohodnino."
Pri odraslih, ki imajo celiakijo, pa so še vedno na začetku in v tej smeri niso še ničesar dosegli. "V nekaterih državah v tujini odraslim bolnikom s celiakijo pomagajo tako, da do določene vsote brezglutenska živila dobijo na recept, spet drugje to urejajo z olajšavami za nakup tovrstnih proizvodov oziroma nadomestkov."
Še pomembnejši pa bi bil po Andrejinih besedah boljši nadzor inšpekcijskih služb nad brezglutenskimi živili, saj trenutno največjo skrb temu posveča omenjeno društvo. "Obstajajo sicer določeni brezglutenski proizvodi, ki imajo na deklaraciji prekrižan žitni klas, to je mednarodni znak za tovrstne izdelke, vendar obstaja še mnogo živil, ki so brez glutena in nimajo te oznake," še pojasni naša sogovornica.