Bosih nog naokrog

Se spomnite maratonca po imenu Abebe Bikila iz Etiopije, ki je leta 1960 zmagal v maratonu na poletnih olimpijskih igrah v Rimu? Pretekel ga je bos! Tek z bosimi nogami pa se počasi prebija tudi v slovensko okolje. Če vam že naštejemo vse pozitivne učinke, ki jih boste z njim dosegli, vam še vedno ostane, "kaj bodo pa sosedje rekli, če me bodo videli bosega". Na srečo pa so tu še športni copati brez podlage. Zagovorniki blaženih copat pravijo, da če je človek vse življenje tekel s "pravimi športnimi copati", bo vsaka sprememba, še posebej tako radikalna, kot je tek brez športnih copat, zanj zagotovo škodljiva. Marko Roblek, prvi slovenski bosonogi maratonec, pravi, da to drži samo v primeru, če bi se nenadoma odločili bosi preteči deset kilometrov. Sicer je za vsakega tekača boljši bosi tek kot tek v podloženih copatih. A treba je začeti počasi, saj se mora človek najprej znova naučiti hoditi bos, šele nato teči.

Bosonogi maratonec

Marko Roblek se je s tekom začel ukvarjati leta 1992. Štiri leta kasneje se je udeležil prvega maratona, ki ga je takrat pretekel še "primerno obut". "Takrat pri nas še ni bilo tistih ultra podloženih z dvignjeno peto, zato sem tekel v zelo preprostih športnih copatih, ki so bili povrh vsega še dvoranski," svojo prvo maratonsko izkušnjo opiše Marko, ki se je po petnajstih letih intenzivnega ukvarjanja s tekom začel soočati s tipičnimi "tekaškimi poškodbami", kot so bolečine v gležnjih in kolenih, črni nohti in deformacija prstov na nogah.

Njegovo odkritje bosega teka pa niti ni toliko povezano s poškodbami, ampak s stavo. Pred približno štirimi leti, ko je Marko nekega dne po službi s sodelavci prebijal čas na pijači, ga je eden med njimi izzval, ali bi si upal na treningu teči kar bos. "Malce me je bilo sicer strah, kaj bo s podplati, če bi slučajno naletel na črepinje, a sem naivno sprejel izziv in pretekel tisti kilometer in pol." In tu se je začelo. Čez štirinajst dni je Marko tek z bosimi nogami ponovil še na Bledu, ko so organizirali prvo Nočno 10ko – zabavno tekaško prireditev, kjer tekači z naglavnimi lučkami okoli Blejskega jezera tečejo ponoči. "Tisto poletje sem nato tekel bos in navdušeno ugotovil, da me kolena ne bolijo več, podplati so se utrdili, meča so se okrepila. Prvič sem odtekel tudi polmaraton in razen žuljev na podplatih me ni bolelo nič." Leta 2008 je Marko prvič maraton pretekel bos in čeprav so mu znanci svetovali, naj zaradi kolen tega ne stori, danes ponosno pove, da ga je odtekel brez zdravstvenih težav.

Kako začeti?

Vsem, ki bi se želeli preizkusiti v bosem teku, Marko najprej svetuje hojo po stanovanju. Kljub temu, da se vam bo zdelo domače okolje udobno, boste z boso hojo po stanovanju razvili stopala in okrepili mišice. Nato počasi preidite na hojo zunaj stanovanja. Najboljša podlaga, na kateri boste razvili pravo tehniko, je zagotovo asfalt. Na asfaltu se boste naučili pravilnega stopanja na sprednji del stopala, ki predstavlja vaše "naravno blažilo". Mehki podlagi (gozd, travnik, makedam) se za začetek izogibajte, saj je preveč podobna mehkim čevljem, zato boste po njej stopali tako, kot ste naučeni v blaženih športnih copatih, torej s stopanjem na peto.

Odpravite se najprej na krajši in nato na daljši sprehod. Videli boste, da boste sprva hodili zelo nežno, kot bi stopali po žerjavici. To je normalno. Ponovno boste začutili celotna stopala, sil, ki bi pritiskale na vaša kolena ali kolke, pa ne bo več. Ko boste pripravljeni, se lotite prvega bosega teka, ki naj bo dolg od stotih metrov do kilometra. Odvisno od vaših zmožnosti. Prehod na tek brez športnih copat naj poteka počasi in postopoma. Sčasoma začnite večati razdaljo in zamenjajte podlago. Tek bo postal lahkoten in v njem boste uživali. Koža na stopalih bo postala debelejša, mehkejša (in ne trša, kot si mnogi predstavljajo) in bolj odporna na podlago, povečala se bo fleksibilnost.

Športni copati brez podlage!

Če se bosega teka bojite zaradi poškodb stopal (ali sosedov), simulacijo bosega teka nudijo redki športni copati. Edini, v katerih Marko teče ob ekstremno nizkih oziroma visokih temperaturah, so športni copati Vivobarefoot, ki so brez blaženja in brez dvignjene pete. Namesto podlage imajo le približno dva milimetra gume. Marko omenjene športne copate priporoča vsem, ki si zaradi strahu pred črepinjami še ne upate teči bosi, čeprav hkrati poudarja, da boste imeli veliko smolo, če boste kdaj med tekom naleteli ravno na razbito steklenico. Hkrati bo s temi športnimi copati prehod na bosi tek, ko se boste morali navaditi na čisto drugačen, pravilen način stopanja na podlago, lažji in hitrejši. In še rešili se boste radovednežev, ki vas bodo spraševali, zakaj ste bosi.

Tudi otrokom dovolite, da so bosi

Marko vsem staršem svetuje, da naj bodo tudi otroci čim več bosi. "Začeti bi morali pri otrocih. Otroci so najrajši bosi in če pogledaš otroška stopala, vidiš da so prstki naravnost, lepo narazen in ko otroka opazuješ pri bosem tekanju, vidiš, kako je videti naraven tek. Ko daš otroka prvič v čevlje, v njih nerodno raca. Otroška obutvena industrija je šla v napačno smer. Danes je skoraj vsak čevelj za otroka preozek. Staršem svetujem, naj otrokom kupijo čim širše čevlje. A poleg mode je svoje naredilo tudi prepričanje, da se bo otrok prehladil, če bo hodil bos," pove Marko, ki prizna, da se bomo prehladili le, če bomo zunaj ob nizkih temperaturah stali. A če se bomo gibali, bo prišlo do prekrvavitve, podplati se bodo ogreli.