Četrtek, 18. 11. 2010, 15.15
8 let, 7 mesecev
Avokado – zeleno zlato
Njegova prvotna domovina sta Srednja in Južna Amerika, v Evropo pa ga je prinesel španski osvajalec Hernand Cortez. Plodovi avokadovca, ki so lahko težki od deset dekagramov do več kot kilogram, zaradi slabega prenašanja temperatur pod ničlo rastejo le v tropskem in subtropskem pasu. Sadeži z veliko koščico na sredini pa ne dozorijo na drevesu, saj na tla padejo še trdi. Sort avokada je več, od tistih zelene barve do tistih s skoraj črno barvo lupine, od gladkih do nagubanih in hrapavih.
Vse, kar moramo vedeti o pripravi sadeža
Za uživanje je primeren le zrel sadež, uživamo pa ga lahko surovega. Pred nakupom ga rahlo potipamo – sadež, katerega lupina se pod pritiskom prstov rahlo vdre, je primeren za takojšnje zaužitje. Trd avokado, ki sicer na sobni temperaturi zdrži od pet do šest dni, pa hitreje dozori, če ga zavijemo v papirnato vrečko. Njegovo meso se lahko razmaže kot maslo. Olupljen avokado, katerega meso se razmaže kot maslo, hitro potemni, zato ga moramo pokapati z nekoliko limoninega soka. Pri nas ga lahko kupimo vse leto, večinoma pa ga pridelujejo v ZDA, Dominikanski republiki, v nekaterih afriških deželah in Izraelu.
Sadež bi morale redno uživati ženske, ki jemljejo kontracepcijske tablete, saj so te največji uničevalec vitamina B6. Posledica tega so lahko nervoznost in motenje spanja ter kopičenje vode v rokah, nogah in trebuhu. Zaradi visoke vrednosti folne kisline bi moral biti avokado tudi na jedilniku nosečnic, saj sta v nosečnosti od folne kisline pomembna razvoj in rast zarodka.
Zeleno zlato oziroma avokado ne vpliva blagodejno samo na naše zdravje, temveč je tudi dober po okusu, izkoriščajo pa ga tudi v kozmetični industriji. Receptov, kako pripraviti avokado, je nešteto – od avokadovega namaza do avokada v solati, polnjenega avokada, avokadove juhe ...