Amarant – antična semena za prihodnost

Če se prehranjujete brezglutensko, ste sladkorni bolnik, vegetarijanec ali pa preprosto sledite smernicam zdrave prehrane, potem na svoj jedilnik vključite amarant. Amarant je 8.000 let stara široko-listna rastlina, ki so ji Azteki rekli superhrana, je bila sestavni del jedilnika bojevnikov in kraljev, posebno vlogo pa je imela tudi pri daritvenih ritualih v azteški kulturi. Pred dvajsetimi leti je doživela preporod, potem ko jo je ameriška Nacionalna akademija znanosti uvrstila na seznam dvajsetih živil, ki naj bi jih Američani spet vključili v svojo prehrano. Razlog se skriva v izjemni hranljivi vrednosti, saj je seme amaranta odličen vir vlaknin, proteinov in vrste mineralov, predvsem železa (v amarantu ga je petkrat več kot v pšenici), magnezija, fosforja, bakra, kalija, mangana in kalcija (od štiri- do osemkrat več kot v pšenici). Vsebuje pa tudi vitamine A, B1, B2, B3 in E.

Zaradi svoje sestave ima amarant pomembno vlogo pri zniževanju ravni holesterola in zmanjševanju tveganja za razvoj določenih oblik raka.

Njegova posebnost je tudi, da se bogastvo skriva v notranjosti zrna, ne v lupinici, kot pri drugih žitaricah. Tako pri obdelavi zrna pride le do majhne izgube hranljive vrednosti. Poleg zrn pa so užitni tudi listi amaranta, ki so izjemen vir karotena, železa, kalcija, vitaminov C in B3, pripravimo jih na enak način kot špinačo ali blitvo. Najbolje je, da jih skuhamo na pari.

Amarant na krožniku Seme amaranta je lahko prebavljivo, blagega okusa in nasiten. Na mleku ga lahko skuhamo za zajtrk, je tudi odličen dodatek k zelenjavnih juham ali kot priloga (namesto riža, testenin ...). Nekateri ga uporabijo tudi pri pripravi sladic ali energijskih ploščic.

Če ga kuhamo kot kašo, ga najprej rahlo prepražimo, zalijemo z vodo, ko zavre, ga kuhamo na šibkem ognju največ 30 minut. Kuhanega lahko tudi zamrznemo in ga naslednjič uporabimo kot zakuho v juhah, enolončnicah ali drugih mesnih ali zelenjavnih jedeh.