S srcem pomagajo ženskam, ki so žrtve nasilja

Pod okriljem društva Življenje brez nasilja že 15 let deluje tudi Varna hiša, v kateri zatočišče v povprečju poišče od pet do deset žensk na leto. V njej lahko bivajo do enega leta, v tem času jim strokovni delavci pomagajo, svetujejo in jim nudijo podporo v obliki terapije in svetovanja. Z njihovo pomočjo se spet postavijo na noge in svojo življenjsko pot nadaljujejo osvobojene.

"Vsaka zgodba, ki je prekinila krog nasilja, je zgodba s srečnim koncem," nam je v pogovoru odkritosrčno povedal Primož Malenšek, strokovni sodelavec Varne hiše in dodal: "Še posebej tiste, ko se je žrtev nasilja s pomočjo programa Varna hiša, terapije in drugih inštitucij odločno zoperstavila storilcu in postavila na svoje noge."

V njihovem zatočišču imajo 16 ležišč, v njem lahko naenkrat biva od pet do osem žensk in od 12 do 15 otrok.

"Razočaran sem nad delom osebnih zdravnikov"

Slovenijo je pred kratkim pretresla družinska tragedija, ki se je zgodila v Grosupljem, ko je moški ustrelil svojo pastorko, ženo, nato pa še sebe. To je samo ena od številnih tragičnih zgodb, ki pogosto polnijo novice, potem pa se vedno znova vračamo k vprašanju, ali so dogovorne ustanove naredile dovolj, da bi to preprečile. "Vsako nasilje v družini je treba prijaviti oziroma seznaniti ustrezne ustanove, ki morajo o tem po uradni dolžnosti obvestiti bodisi policijo bodisi center za socialno delo. Prijavo lahko poda vsak, tudi anonimno," nam je uvodoma razložil Primož Malenšek, ki težko ocenjuje strokovnost odgovornih ustanov, v njihovem društvu imajo tako slabe kot tudi dobre izkušnje. "Pri našem delu lahko pohvalim sodelovanje s policijo," nekoliko bolj kritičen je do izkušenj z osebnimi zdravniki, ki po njegovem mnenju odreagirajo prepozno: "Po izpovedih naših uporabnic je mnogo osebnih zdravnikov (iz)vedelo za naravo poškodbe pred sprejemom uporabnice v Varno hišo, pa tega niso prijavili ustreznim ustanovam, to bi lahko storili anonimno, ne da bi se osebno ali strokovno izpostavili."

Prostori Varne hiše

"Pogrešam tudi razumevanje dinamike nasilja v družini s strani sodnikov in sodnega aparata; izdajanja in obravnavanja kršitev prepovedi približevanja, dolgotrajnega mletja mlinov pravice pri obravnavanju storilcev nasilja v družini in zaščite otrok kot največjih žrtev nasilja v družini."

Napačno si predstavljamo, da se nasilje dogaja samo med partnerjema, staršema in otroci, v društvu zaznavajo tudi porast nasilja med preostalimi družinskimi člani in osebami, starejšimi od 55 let. Prav v teh zgodbah, poudarja Malenšek, se pojavi hudo psihično nasilje, ženske so žrtve poniževanja, žaljivk in tudi ekonomskega nasilja.

"Krepiti je treba ničelno toleranco do vseh vrst nasilja"

Nasilje v družini pogosto ostaja za zaprtimi vrati bodisi zato, ker se žrtve zaradi strahu in sramu zaprejo vase, bodisi zato, ker si okolica preprosto zatiska oči pred dogajanjem okoli sebe.

"Da bi bile državne ustanove uspešne pri preprečevanju te problematike, je nujno sodelovanje vseh: tako tistih, ki nasilje doživljajo, kot tistih, ki ga opazijo oz. spremljajo, pa nič ne storijo. Na družbeni ravni moramo zavestno krepiti ničelno toleranco do vseh vrst nasilja, poudarjati in krepiti socialne veščine, veščine medsebojne komunikacije in sodelovanja." Ravno informiranje in ozaveščanje javnosti je razlog za to, da vedno več žensk zapusti nasilno okolje in poišče pomoč, tudi pri njih. "Posledično imamo tudi mi več klicev, kot jih je bilo pred leti, in več namestitev."

Kako poteka dan v Varni hiši?

V Varni hiši poskrbijo tako za mamo kot tudi za njene otroke. Nezaposlenim ženskam vsako dopoldne organizirajo različne aktivnosti, vse varovanke pa morajo enkrat na teden obiskovati skupino za samopomoč, vključene so tudi v različne psihosocialne delavnice, kjer je v ospredju predvsem delo na sebi. Vsaka varovanka hiše se mora udeleževati tudi individualnih razgovorov s svojim svetovalcem, ki ji nudi psihosocialno pomoč in podporo, spremljajo jih na različne ustanove, večkrat se postavijo celo v vlogo zagovornika njihovih pravic. "Z individualnimi razgovori si vsaka uporabnica aktivno prizadeva za rešitev svoje situacije in dosego zastavljenih ciljev."

Lidl Slovenija je Varni hiši doniral različne prehrambne izdelke, higienske pripomočke, nekaj oblačil in drugih tekstilnih izdelkov.

Posebno pozornost namenijo tudi najmlajšim stanovalcem. Najprej poskrbijo za nujne varnostne ukrepe: "Matere z otroki se ob namestitvi v Varno hišo strinjajo, da se njihove otroke prepiše v drug vzgojno-varstveni zavod ali šolo. To je pomembno pravilo, saj storilci prevečkrat skušajo prek otrok priti v stik z materjo, se pravi svojo partnerico ali ženo."

V hiši poskrbijo tudi za varstvo, kjer jih številne prostovoljke zabavajo z različnimi igrami, malo večjim otrokom pomagajo tudi pri učenju. "Dvakrat letno organiziramo tudi tabor in zimovanje, kjer je velik poudarek prav na krepitvi nenasilnih vzgojnih prijemov, preživljanju kakovostnega prostega časa otrok, veselja do igranja, socialnih veščin, širjenju posebnih znanj, ki jih uporabnice premorejo, manj formalnem druženju in nudenju drugačnih, nenasilnih vedenjskih vzorcev."

Lokacije Varnih hiš so tajne, saj samo v takem primeru lahko zagotovijo popolno varnost žensk, ki se skrivajo pred nasilnežem. "Če nasilnež odkrije lokacijo, se mora ženska v roku osmih dni preseliti. To pomeni, da ji pomagamo najti prostor v drugi Varni hiši, saj bi bilo njeno bivanje na isti lokaciji ogroženo."

Lidl Slovenija je v okviru projekta Ustvarimo boljši svet prisluhnil društvu Življenje brez nasilja in mu doniral različne prehrambne izdelke ter higienske pripomočke, za varovanke Varne hiše in njihove otroke pa tudi nekaj oblačil in drugih tekstilnih izdelkov.

Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija.