"Noge pogrešam samo zaradi plesa"

Ptujčanka Barbara Šamperl, ki je zaradi prezgodnjega rojstva utrpela poškodbe možganov, ima manjšo gibljivost trupa, motnje v koordinaciji telesa, ravnotežju, fini motoriki, mišičnem tonusu nog in trupa. A vendar pleše, z vso strastjo se predaja standardnim in latinsko-ameriškim ritmom. Ples jo navdihuje, ona potem lahko navdihuje druge in jim vliva novo voljo.

"Ples je tisto, kar mi daje voljo. Vsakič, ko odkrijem kaj novega, se česa novega naučim in dobim navdih za naprej. V glasbo, gibanje in ples se umaknem, ko želim malo miru in ko potrebujem energijo za nove podvige. To, da si zgled ostalim, pa ni načrtna odločitev. O tem nisem nikoli razmišljala, niti si tega nisem posebej želela. Plešem, ker to najraje počnem. In če to komu nariše nasmeh na obraz in vliva voljo, sem vesela," je povedala o svoji brezpogojni ljubezni do plesa.

Kljub vozičku živi povsem samostojno življenje

Nekaj dni po vrnitvi s svetovnega prvenstva v Rimu: 9. mesto ni najboljše, vendar rezultat ni tako zelo slab.

Njene noge, ki jo ubogajo ravno toliko, da lahko samostojno živi in se s pomočjo bergel premika po ljubljanskem stanovanju, je nadomestil voziček. Na plesnem odru ima športnega, na ročni pogon, na ulici jo boste srečali na električnem.

"Nikoli nisem tekla, voziček so moje noge, ki jih pogrešam samo zaradi plesa, sicer sem povsem samostojna," je nekaj dni po vrnitvi s svetovnega prvenstva v Rimu povedala 31-letna plesalka, ki je s soplesalcem Klemnom Pirmanom lani osvojila srca gledalcev oddaje Slovenija ima talent. Klemen je že šest let njen hodeči plesni spremljevalec, ki ji ga je življenje prineslo, ko je želela resno začeti trenirati ples, Klemen pa je ravno takrat iskal soplesalko.

S soplesalcem Klemnom Pirmanom na svetovnem prvenstvu v Rimu (foto: Jacek Reda)

Na svojo prvo plesno predstavo pod vodstvom Mihe Krušiča

Ples jo je zasvojil v študentskih letih, ko je pod vodstvom Mihe Krušiča odplesala svojo prvo plesno predstavo.

Plesala je že v svojih študentskih letih, in sicer pri Društvu študentov invalidov Slovenije. Pred desetimi leti so organizirali prve plesne delavnice, k sodelovanju pa so povabili koreografa Miha Krušiča, ki je poskrbel, da je tudi ona nastopila v svoji prvi plesni predstavi.

S Klemnom Pirmanom pleše že šest let. (foto: Jacek Reda)

Njen prvi pravi ples pa je bila četvorka. Na maturantskem plesu namreč ni želela plesati na vozičku, ampak je stala na berglah. Tako se je odločila, ker takrat zanjo ples na vozičku ni obstajal. Tudi trenirala je na berglah. "Takrat sem spoznala Petro Škofic Damjan, ki ima licenco za poučevanje plesa na vozičku in je v času mojega študija v Ljubljani ustanovila plesni klub Zebra, ki ga danes vodi Klemen Pirman."

Velik napredek s pomočjo vadbe gyrotonic

Z vadbo gyrotonic bo pridobila ravnotežje in gibljivost trupa.

V plesnem klubu Zebra, kjer je začela pravo plesno kariero, vodi plesne delavnice in trenira. Za dobro telesno pripravljenost pa niso dovolj le plesni treningi nekajkrat tedensko v klubu, ampak mora redno vaditi tudi doma.

"Če kak teden ne telovadim, se takoj pozna. Težje nadzorujem trup, nimam koordinacije v prostoru in pravega ravnotežja. Zato moram veliko delati, a čutim, da moram za večji napredek pri plesu, tudi zaradi svoje invalidnosti, narediti korak naprej. Po temeljitem raziskovanju, kakšna vadba bi mi ustrezala, sem našla takšno, ki mi zelo ustreza. Po nekaj urah že čutim napredek v gibanju," z veseljem pove dekle, ki enkrat tedensko hodi na vadbo gyrotonic k trenerki Tini Jarc Šifrar.

Po vadbi je vedno precej utrujena, vendar je trdno prepričana, da bo tako dosegla plesni napredek. Po vadbi je vedno precej utrujena, vendar je trdno prepričana, da bo tako pridobila večjo gibljivost trupa in s tem plesni napredek. "Pri plesu moraš biti gibljiv in v primerjavi s konkurenco, ki večinoma nimajo diagnoze cerebralna paraliza, ampak gre pri njih za invalidnost, ki je posledica poškodbe ali amputacij, mi poleg samozavesti manjka tudi večja gibljivost trupa," je povedala Barbara Šamperl.

"Obožujem oder," pravi državna prvakinja med plesalci na vozičkih

Če bi se dalo, bi od plesnega parketa in glasbe tudi živela.

Na odru se izjemno dobro počuti, takrat dobesedno zažari. Na svetovnem prvenstvu v Rimu, od koder sta se s Klemnom pred kratkim vrnila, sta osvojila deveto mesto v kategoriji standard in prav tako deveto mesto v kategoriji freestyle. "Nisem najbolj zadovoljna, pričakovala sva vsaj finale, torej uvrstitev med prvih šest. Vendar rezultat ni tako zelo slab," je povedala predana plesalka, ki s Klemnom kot edini slovenski par lahko zastopa Slovenijo na takšni ravni. Med vsemi slovenskimi plesalci na vozičkih sta državna prvaka.

Pri plesu jo privlači gibanje ob glasbi ter sodelovanje moškega in ženske. Zanima jo, kaj vse telo zmore, v kakšne skrajnosti gre lahko telo vrhunskega plesalca. Z vadbo gyrotonic bo lahko do konca izkoristila vse potenciale svojega telesa, ne glede na to, da namesto plesnih čevljev "obuje" športni voziček. "Če bi se dalo, bi od plesnega parketa in glasbe tudi živela."

Z vozičkom in plesom okrog sveta

Klemen in Barbara sta vedno na poti. Letos sta tako že obiskala Nizozemsko, Srbijo, Belgijo, Rusijo, Rim in Nemčijo.

Od plesa se pri nas ne da živeti, kot je to mogoče na primer v Rusiji, ki prve tri najboljše pare bogato plača. Nagrade na plesnih tekmovanjih niso finančne, zato je vse odvisno od lastnih vložkov in sponzorstev.

"Stroške, ki so povezani s tekmovanji nama krije Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite, sama pa morava poskrbeti za čevlje in obleke. Moje plesne čevlje, ki jih potrebujem zaradi videza, je sponzoriralo čevljarstvo Peta, obleko pa mi je lani sešila Katarina Škaper."

Letos sta s Klemnom tekmovala na Nizozemskem, kamor se vedno odpravijo vsi plesalci kluba Zebra, v Srbiji, Belgiji, Rusiji, Rimu in Nemčiji.

 Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija