Kaj se dogaja s slovenskimi delfini?

V našem morju in ob zahodni obali Istre naj bi živelo nekoliko več kot sto delfinov, ki se morajo spopadati z vsiljivimi navadami človeka, ki je brezbrižno vstopil v njihov naravni svet. Društvo Vivamar skrbi, da bi bilo tega čim manj.

Človeška agresivna narava je globalno preinvazivna in aktivnosti za celovito zaščito te in drugih delfinjih vrst je premalo in so prešibke. Tudi zato so po vsem svetu nastale številne neprofitne nevladne organizacije, ki nesebično in z velikim navdušenjem skrbijo, da bi delfini v svojem morju končno lahko sobivali s človekom. V ta namen je nastalo tudi slovensko društvo Vivamar z glavnim ciljem ohraniti in zaščititi edine še živeče morske sesalce v slovenskem in severnem Jadranskem morju – delfine vrste velika pliskavka (Tursiops truncatus). Pogovarjali smo se s predsednico društva mag. Darjo Ribarič, ki nam je predstavila življenje delfinov v Jadranu in opozorila na največje grožnje, ki jim pretijo.

Pred človekom se sami ne morejo ubraniti

Delfini se med sabo sporazumevajo z zvokom, hkrati tudi lovijo in se orientirajo z zvokom.

Človek je s svojo stalno prisotnostjo na morju močno omajal življenjski habitat delfinov. Na njihovo življenje vpliva več dejavnikov, sami pa se pred tem ne morejo braniti.

Ena ključnih groženj za obstoj delfinov je prevelik izlov rib, nam pojasni Darja Ribarič. "Ob tem nastajajo negativne misli nekaterih ribičev, vsaj na sosednjem Hrvaškem je tako, da so delfini 'krivi' za čedalje manj rib. Hkrati pa ne pomislijo, da v zadnjih nekaj desetletjih ribiči plujejo z varnejšimi in večjimi čolni ali ladjami, ki lahko gredo v globlja morja, polovijo še več rib in včasih nepravih velikosti – ribe niti še ne odrastejo, pa se jih že izlovi. Po drugi strani pa trg svežih rib določajo porabniki. Le kdo bi na tržnici kupil tri ali več dni stare ribe – razen če so zmrznjene –, ko pa so vedno na voljo sveže?" Težava je lahko tudi zapletanje v ribiške mreže.

Drugi od pomembnih problemov je vse gostejši in glasnejši ladijski promet. "Že samo v Tržaškem zalivu so prisotna tri relativno velika pristanišča: Luka Koper, Trst in Tržič (Monfalcone). Delfini se med sabo sporazumevajo z zvokom, hkrati tudi lovijo in se orientirajo z zvokom. Zato je sluh bistvenega pomena za njihovo preživetje."

Hrup pri delfinih povzroči stalni stres, dolgoročno pa padec odpornosti

Številne mednarodne nevladne organizacije stalno opozarjajo na to, nam še pojasni Ribaričeva, da je naraščajoči hrup za morske sesalce tako moteč, da pri njih povzroči stalni stres, dolgoročno pa padec odpornosti in morebitno zmanjšano delovanje imunskega sistema, kar lahko vodi v podobne bolezni kot pri človeku.

"Vprašajmo koga, ki živi ob prometni železniški postaji ali pa v velemestu, kako zelo bi si želel mirnejšega bivalnega prostora. Ali pa se poskusimo sporazumeti v glasnem baru ob glasbi v živo!" nam zelo dobro ponazori življenje v morju z vse glasnejšim podvodnim hrupom.

Poleg omenjenega pa se morajo delfini in drugi prebivalci morja spopadati še z drugimi človeškimi nespametnostmi: pesticidi in težke kovine v morju ogrožajo njihovo zdravje, zaradi trdih odpadkov (npr. plastične vrečke), ki jih po nesreči zaužijejo, lahko umrejo. Zelo invaziven je tudi naraščajoči navtični turizem. "Predvsem vzdolž zahodne obale Istre smo bili nemalokrat priča, da radovedni navtični turisti s svojimi čolni in jahtami ne spoštujejo pravil vožnje ob srečanju z delfini. Navadna velika pliskavka (Tursiops truncatus) – to je vrsta, ki živi v našem morju – se pogosto precej približa obali. V najvišji turistični sezoni je lahko to težavno, saj navdušeni turisti skoraj trumoma vozijo za delfini, ob tem pa ne vidijo, da so morebiti razbili večjo skupino delfinov v več skupin, da so se časi med posamičnimi potopi delfinov podaljšali ter da so jih zmotili pri morebitnem hranjenju ipd. Ob takih dogodkih živali porabijo več kot pol ure, da se ponovno zberejo v eno skupino in nadaljujejo svoje aktivnosti."

Pred približno petdesetimi leti sta bili tudi v severnem Jadranu prisotni še dve vrsti delfinov: navadni delfin (Delphinus delphis) in navadni progasti delfin (Stenella coeruleoalba). Danes žal iz omenjenih razlogov teh vrst ni več tukaj. Občasno lahko srečamo le še kakšen osebek ali manjšo skupino.

Velika pliskavka je ogrožena vrsta

Težko je sicer natančno povedati, koliko delfinov stalno živi v Jadranskem morju. Na točnost podatkov vpliva tudi dejstvo, koliko časa se določena nevladna organizacija ukvarja z zbiranjem teh podatkov ter kakšno metodo pri tem uporablja, da lahko predvidevanje oceni na širše območje.

V njihovem katalogu imajo zavedenih nekoliko manj kot sto živali in krivulja z na novo odkritimi delfini še nekoliko raste, kar je dobra novica. "Vendar je tudi res, da le dolgotrajno opazovanje pove natančneje, ali je neki delfin 'tranzient', torej na nekem območju v prehajanju med eno in drugo skupino (podpopulacijo), ali pa je tam prisoten skoraj vedno in govorimo o stalni prisotnosti.

Poleg tega je po kriteriju mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN) vsaka populacija z manj kot 250 osebki ogrožena. In tako je žal ogrožena tudi velika pliskavka, za katero se kaže, da v Jadranu živi v manjših populacijah. Posamični osebki pa prehajajo iz ene v drugo populacijo."

Društvo Vivamar aktivno na več področjih

Globalni protest proti pobijanju delfinov na Japonskem, ki je potekal tudi v Ljubljani

Društvo Vivamar je aktivno na več področjih, nesebično in prostovoljno so izpeljali nekaj zelo pomembnih projektov. Eden izmed zadnjih je bilo sodelovanje na vseslovenskem literarnem natečaju z imenom Otroci sveta. Društvo Vivamar je priskrbelo nagrado dvema najboljšima udeležencema, in sicer v obliki celodnevnega raziskovanja delfinov v slovenskem morju. "Imeli smo fantastičen dan. Najprej smo zanje pripravili poučno predavanje o delfinih, jih poučili o tem, kakšne živali so, zakaj so pomembne za okolje, zakaj jih je treba ohraniti itd. Otroci so bili več kot navdušeni, saj smo ta dan dejansko videli eno večjih skupin, ki smo jih sploh kdaj srečali v slovenskem morju! In ravno na ta dan smo videli in dokumentirali, da so delfini, ki so prisotni v južnem delu zahodne obale Istre, tudi v Sloveniji."

Drugi takšen projekt je bil mednarodno vpet – šlo je za globalni protest proti pobijanju delfinov na Japonskem (Save Japan Dolphins), ki se že nekaj let izvaja jeseni: "Počasi se v ta dejanja vključujejo tudi prenekateri svetovno znani igralci, pevci, nekaj politikov. Društvo Vivamar je lani zbralo krepko več kot 800 podpisov in jih posredovalo na japonsko veleposlaništvo v Ljubljani, od koder morajo o aktivnostih poročati v matično državo. Torej so za to izvedeli in s skupnimi močmi in z vztrajanjem nam bo zagotovo uspelo."

Za več informacij o življenju in možnosti ohranjanja delfinov obiščite spletno stran društva Vivamar.

Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija.