Top 10 razvpitih Nobelovih nagrad

1. Barack Obama

Leta 2009 je trenutni ameriški predsednik v prvem letu svojega predsednikovanja prejel nagrado za mir. Javnost je bila presenečena, saj predsednik še ni pokazal prav ničesar. Še bolj presenetljivo je bilo, da je bila nominacija za nagrado oddana le 12 dni po tem, ko je Obama postal predsednik. Nagrada Obami spada v kategorijo nagrad Evropski skupnosti – politično motivirane nagrade brez realne osnove.

2. Harald zur Hausen

Leta 2008 je prejel nagrado za medicino za odkritje, da virus HPV povzroča raka. Toda zaradi te nagrade je bil celoten Nobelov komite podvržem preiskavi švedske policije zaradi suma korupcije, saj sta bila dva člana na plačilnem seznamu farmacevtske družbe AstraZeneca, ki je največji prodajalec cepiva proti virusu HPV. Čeprav nikoli ni prišlo do obtožnice, je vse skupaj še vedno sumljivo, saj je AstraZeneca postal uradni sponzor internetne strani Nobelovega komiteja.

3. Eyvind Johnson in Harry Martinson

Popolnoma neznana švedska pisatelja sta nagrado za literaturo dobila leta 1974, ko so bili nominirani tudi Graham Greene, Vladimir Nabokov, Saul Bellow in Jorge Luis Borges. Še bolj moteče je, da sta bila oba člana Nobelove žirije za podeljevanje leposlovnih nagrad. Nabokov, Greene in Borges nikoli niso dobili nagrade, Bellowu pa so jo podelili dve leti pozneje.

4. Henry Kissinger

Nagrajenec za mir leta 1973 še do danes velja za bolj kontroverznega. Kissinger naj bi nagrado dobil za končanje vietnamske vojne, ki se je zares končala šele dve leti pozneje. Prav tako je bila vprašljiva njegova vloga, saj je bil kot ameriški zunanji minister neposredno odgovoren za vojno. Njegov sonagrajenec, Vietnamec Le Duc Tho, je zavrnil nagrado, češ da nagrade ne želi deliti s politikom, odgovornim za vojno.

5. Gandi

Gandi nikoli ni prejel Nobelove nagrade, kar imajo mnogi za največjo napako komiteja v vsej njegovi zgodovini. Petkrat je bil nominiran v letih 1937 do 1948, a nikoli izbran. Komite nikoli ni obrazložil, zakaj ne. Leta 1948 je komite na nek način priznal svojo napako, ko niso podelili nagrade za mir z obrazložitvijo, da "ni primernega živega kandidata". Gandi je umrl leta 1948.

6. Carl von Ossietzky

Nemški pacifist je razburil Hitlerja in Norveško. Nagrado za mir naj bi prejel leta 1936. Zaradi tega sta odstopila dva člana komiteja, norveški kralj ni želel sodelovati na podelitvi, Hitler pa je prepovedal, da bi nagrado omenili v nemških medijih ter da bi katerikoli Nemec v prihodnosti prejel nagrado.

7. Guglielmo Marconi

Marconi je leta 1909 dobil nagrado za fiziko za odkritje radia. Toda zgodba o tem, kdo je v resnici odkril radio, še ni bila končana, saj je ameriška patentna pisarna patent najprej podelila Nikolaju Tesli, nato Marconiju, pa ponovno Tesli. Šele leta 1942 je vrhovno sodišče odločilo, da patent dobi Marconi. Tesla nikoli ni prejel Nobelove nagrade.

8. Alexander Fleming

Penicilin je verjetno eno najpomembnejših odkritij 20. stoletja. Leta 1945 je Fleming dobil nagrado za medicino prav za odkritje penicilina. A znanstvena srenja se še vedno ni zedinila, ali ga je res odkril on, saj so zapisi o snovi, podobni penicilinu, veliko starejši. Celo Fleming sam je menil, da je bilo njegovo odkritje naključje ter da so najstarejši zapisi o penicilinu že v Bibliji. Ga je pa Fleming brez dvoma prvi izoliral.

9. Aleksander Solženicin

Sovjetski disident je bil nagrajenec za literaturo leta 1970, a se ni udeležil slovesnosti v strahu, da ga Sovjeti ne bodo pustili nazaj v domovino. Švedi mu nagrade niso želeli javno podeliti na švedski ambasadi v Moskvi, ker so se bali njegovega govora ob podelitvi, temveč bi mu nagrado podelili zasebno, kar je Solženicina tako ujezilo, da je nagrado zavrnil, češ da je to žalitev za Nobela osebno. Nagrado je končno prejel leta 1974.

10. Cordell Hull

Leta 1945 je nagrado za mir prejel nekdanji ameriški zunanji minister in eden izmed ustanoviteljev Združenih narodov. Toda črna pika v njegovem prizadevanju za mir je, da je kot zunanji minister leta 1939 predsednika Roosevelta prepričal, naj ne dovoli pristanka na ameriški obali ladji SS St. Louis, na kateri je bilo 950 židovskih pribežnikov iz Evrope. Ladjo so vrnili nazaj v Evropo, skoraj polovica potnikov je umrla v taboriščih.