Top 10 naravnih čudes sveta

Veliki kanjon Grand Canyon ali po naše Veliki kanjon je kanjon na severu ameriške zvezne države Arizona, ki ga je več milijonov let preoblikovala reka Kolorado. Večji del spada k Narodnemu parku Grand Canyon, enem od najbolj obiskanih parkov v Ameriki. S svojo površino pet tisoč kvadratnih kilometrov in globino 1.600 metrov ponuja poleg spektakularnega razgleda tudi nešteto priložnosti za fascinantne fotografije, ki očarajo z barvitimi toni.

Uluru

Noben izlet v deželo tam spodaj ni popoln brez obiska največjega osamelca na svetu. Uluru, znan tudi kot Ayers Rock, meri v višino 318 metrov, v širino dva kilometra in v dolžino 3,6 kilometra, stoji pa skoraj natanko v geografskem središču Avstralije. Za aborigine je sveti kraj, za turiste pa je zanimiv predvsem zaradi nenavadne lege in navideznega spreminjanja barve, saj se ob različnih delih dneva obarva v različne oranžne tone.

Angelov slap

Najvišji slap na svetu, imenovan Salto Angel ali po naše Angelov slap, meri v višino 979 metrov in leži v narodnem parku Canaima v Venezueli. V primerjavi z bolj poznanim slapovom Niagara je kar 18-krat višji, voda pa prosto pada 807 metrov, zato jo močni vetrovi veliko raznesejo naokoli, še preden se sploh približa tlom. Slapove je leta 1933 odkril ameriški pilot James Crawford Angel, po katerem se to naravno čudo tudi imenuje.

Veliki koralni greben

Največji koralni greben na svetu najdemo ob avstralski obali Queenslanda, združuje pa okoli 2.900 ločenih podvodnih grebenov ter 900 otokov, ki se raztezajo na skoraj 350 tisoč kvadratnih kilometrih. Veliki koralni greben je edini greben na Zemlji, ki se ga lepo vidi iz zraka, sestavlja pa ga na milijarde majhnih organizmov, imenovanih koralni polipi, dom pa je tudi morskim želvam, delfinom, kitom, morskim kačam, morskim psom …

Polarni sij

Polarni sij ali avrora je ime za dih jemajočo nočno svetlobo, ki se jo pogosto opazi v severnih delih Norveške, Švedske, Finske, Grenlandije, Islandije, Aljaske in Kanade. Polarni sij miglja po severnem polu od marca do aprila in od septembra do oktobra. Številni ga opisujejo kot najčudovitejši naravni ognjemet, ki ponuja širok spekter barv – od zelene, ki je najpogostejša, pa do modre, rdeče, rožnate in rumene.

Mount Everest

Z 8.848 metri velja Mount Everest za najvišjo goro na svetu in leži na meji med Nepalom in Tibetom. Za nekatere ta najvišji vrh sveta pomeni obsedenost, za številne poslednji podvig, za večino od nas pa bo vedno ostal skrivnost. Da ujamete prekrasen razgled in naredite čudovito fotografijo, se vam ni treba povzpeti na vrh, brez težav to lahko storite, tudi če stojite nekaj tisoč metrov nižje in v objektiv ujamete to vsemogočno goro.

Slapovi Iguazu

Resda slapovi Iguazu niso najvišji ali največji glede na količino vode, vendar jih sestavlja kar 275 ločenih slapov, ki se raztezajo na približno treh kilometrih reke Iguazu in so zagotovo med najbolj spektakularnimi na svetu. Del reke je naravna meja med Brazilijo in Argentino. Čeprav lahko iz obeh držav ujamete čudovite poglede, pa boste najbolj spektakularno fotografijo lahko posneli na argentinski strani, blizu mesta Puerto Iguazu.

Amazonski deževni gozd

Amazonski deževni gozd, znan tudi kot Amazonska džungla ali Amazonija, pokriva večino Amazonske kotline in se razteza na pet in pol milijona kvadratnih kilometrov ter leži na šestih ozemljih: 60 odstotkov deževnega gozda je v Braziliji, 13 odstotkov v Peruju, nato pa si sledijo Kolumbija, Venezuela, Ekvador, Bolivija, Gvajana, Surinam in Francoska Gvajana. Amazonija predstavlja več kot polovico deževnih gozdov na svetu in je, kar zadeva rastlinstvo in živalstvo, najbolj bogat življenjski prostor na svetu.

Yellowstone

Nacionalni park Yellowstone obsega skoraj devet tisoč kvadratnih kilometrov in vključuje jezera, reke, kanjone in gorske verige. Približno polovica svetovnih geotermalnih stvaritev najdete v Yellowstonu, ki ga ustvarja vulkanizem, ena od glavnih turističnih znamenitosti pa je gejzir Old Faithful. V parku živi na stotine različnih vrst sesalcev, ptičev, rib in plazilcev, vključno z grizliji, volkovi, bizoni in losi. V obsežnih gozdovih in pašnikih se skrivajo tudi edinstvene vrste rastlin.

Galapagos

V Tihem oceanu, približno tisoč kilometrov od Južne Amerike, je otočje Galapagos edinstveni živi muzej in prizorišče evolucije. Osemnajst vulkanskih otokov je precej mladih po nastanku, znani pa so po številnih endemičnih vrstah, ki jih je proučeval naturalist Charles Darwin. Galapagos tako velja za "talilni lonec" morskih vrst, kjer se je zaradi izoliranosti začelo razvijati nenavadno življenje. Na otokih najdemo zemeljske in morske legvane ter želve, neleteče kormorane, modronoge strmoglavce …