Torek,
13. 9. 2011,
7.09

Osveženo pred

9 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 13. 9. 2011, 7.09

9 let, 2 meseca

TOP 10 dogodkov Festivala Ljubljana

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
59. ponovitev Festivala Ljubljana je občinstvu postregla z raznovrstnim in kakovostnim programom. V tokratnem TOP10 smo zbrali najvidnejše, najglasnejše in najboljše ...

Gustav Mahler, Simfonija tisočev 59. ponovitev Festivala Ljubljana je 3. julija odprl velik glasbeni dogodek na Kongresnem trgu. Približno uro in pol dolgo Simfonijo št. 8 v Es-duru, znano tudi kot Simfonijo tisočev, je avstrijski skladatelj in dirigent Gustav Mahler napisal leta 1906. 105 let pozneje jo je na prenovljenem Kongresnem trgu pod taktirko dirigenta Valerija Gergijeva izvedlo več kot 1100 glasbenikov. Združeni glasbeniki so se z dogodkom pridružili praznovanju 20. obletnice ustanovitve držav Slovenije in Hrvaške. Béjart Ballet iz Lozane Baletni večer je 6. julija v treh različnih delih dokazal, da je treba v umetnosti formo in tehnično izurjenost nadgraditi tudi z interpretirano vsebino in čustvi ter to ponuditi najprej sebi in nato še občinstvu. Baletniki so na glasbeno podlago Gustava Mahlerja, Igorja Stravinskega in Mauricea Ravela odplesali in odigrali odlično predstavo, za katero je vse koreografije pripravil Maurice Béjart. Ansambel je z gradnjo svojevrstne kolektivnosti, z medsebojnim sodelovanjem, zaupanjem in instiktivnostjo ter z iskanjem pogledov in dotikov ustvaril svojevrstno umetniško atmosfero. Somrak bogov V treh zaporednih večerih je Tomaž Pandur na križevniški oder postavil zgodbo o padcu in propadu nemške aristokratske družine. Predstava je problematizirala zlo, najmočnejše človeško čustvo, ki povzroči tisti nemi strah, ob katerem se je mogoče vprašati, zakaj se stvari zgodijo tako, kot se, in zakaj jih ne moremo vrniti v prejšnje stanje. Aktualna predstava je občinstvu predstavila padec bogov in moralnih vrednot, dekadenco s seksualnimi perverzijami, moč, pohlep in propad.

Vlado Kreslin Kreslin je svoj tradicionalni koncert v Križankah 18. avgusta ponovil dvajsetič. Začel je solo, s pesmijo Vsak si želi, in nato v družbi Beltinške bande in Malih bogov ter gostje Mary Coughlan nadaljeval z vsemi svojimi uspešnicami. Poslušalce je s svojo glasbo popeljal v svet prekmurske melanholije in mukotrpnosti tamkajšnjega delavca. Odmaknjenost prekmurskega ozemlja je z distanco približal vsakemu v prestolnici, tudi tistim, ki so ostali za zidovi Križank.

Čarna noč slovenskega okteta Gala koncert v dveh delih je v prvem delu občinstvu ponudil interpretacijo narodnih pesmi in dela slovenskih skladateljev, po katerih je oktet tudi najbolj poznan. Vokalni večer se je začel s paradno pesmijo Nocoj pa, oh, nocoj, ki je del oktetovega železnega repertoarja in jo prepevajo že od samega začetka, od leta 1951. Sledile so še druge narodne: Katrca, Zagorski zvonovi, Venci veli, Ribniška in druge v priredbah Voduška, Marolta, Venturinija in drugih. V drugem delu se je duhovit in iskren program osredotočil na njihovo zadnjo zgoščenko z naslovom Kaktus.

Trio Brahms Festival Ljubljana je 5. avgusta znova zadovoljil svoje zahtevno umetniško občinstvo. V Viteški dvorani je bilo namreč mogoče prisluhniti delom Johannesa Brahmsa. Trio Brahms so ustanovili uveljavljeni ruski glasbeniki, ki so formalno izobrazbo pridobili na moskovski akademiji Gnjesin in znamenitem konservatoriju Čajkovskega. V Križankah so v sestavu tria igrali Natalija Rubinstein za klavirjem, Nikolaj Sačenko na violini in Kiril Rodin na violončelu. Ruski umetniki so s solistom na klarinetu Radovanom Cavallinom predstavili viharniško romantiko nemškega glasbenega umetnika Johannesa Brahmsa.

Ruski kozaki Ruski kozaki so obiskovalcem Križank ponudili most med tradicionalno kozaško etnično identiteto in trenutnim globaliziranim svetom. Kulturno-umetniški program je na odru Križank odplesalo, odigralo in odpelo 50 plesalcev, glasbenikov in pevcev. Tradicionalno glasbo, tradicionalne vzorce na tkanini in akrobatske prvine kozaškega plesa je nadgradila odlična vokalna spremljava osmih pevcev, ki so vse prej našteto podkrepili ne le z melodijo, ampak tudi z jezikom. Prav kozaška večglasna pesem, ena bistvenih prepoznavnih elementov njihove kulturne identitete, je v večeru večkrat s kakovostjo preglasila ples.

Onjegin Koreograf Boris Eifman je v delu Onjegin predstavil odnos znotraj telesa, odnos njega do metamorfoz in odnos literarne vsebine do sodobnih problemov, ki jih življenje arhetipsko zadaja telesu in okolju, v katerega se ta vpenja očitno že tisočletja. Telo v gibu je bilo hkrati tip in napaka. In celotna predstava je to potencirala, poglabljala in dramatično prikazala ruski značaj Puškinovega in sodobnega časa. Baletni večer je občinstvu odgovoril, kakšna je ruska umetnost danes.

Ansambel za sodobno glasbo MD7 Sestav sedmih odličnih glasbenikov je na temeljih klasičnega znanja sodobno glasbo nadgradil z izvajanjem del mladih in dobrih skladateljev. Koncert je dokazal, da je umetnost živa stvar in narejena za to, da bi se delila in odpirala širše diskusije, tudi o tem, kaj lahko danes še lahko poimenujemo sodobno. Glasbeni sestav MD7 želi na nek način učinkovati na sedanjost in hkrati z mladimi skladatelji tudi napoveduje prihodnost, do kakšnih frekvenc se lahko glasbena umetnost še razvije, in odgovarja na vprašanje, ali je lahko še poimenovana kot glasba ali raje le kot zvok.

Otello Litovska državna opera je slovenskemu občinstvu 6. septembra z odličnim orkestrom in pevskim zborom ter solisti odlično uprizorila eno od pevsko najzahtevnejših opernih del. Verdijeva opera, ki so jo v Ljubljani uprizorili Litovci pod dirigentskim vodstvom Gintarasa Rinkevičiusa in v režiji Eimuntasa Nekrošiusa, najizvirnejšega sodobnega litovskega režiserja, je glasbeno zadovoljila slovensko občinstvo prav zaradi orkestra, ki mu je skladatelj v delu posvetil veliko pozornosti.