Znani Slovenci obujajo spomine na svoj prvi šolski dan

Aljoša Bagola

"Spomnim se posebne veličastnosti sončnega jutra, v katerem se je rosa zrcalila pod prav posebnim kotom, v katerem mi je za zajtrk postreženi čokolešnik dišal manj kot ponavadi in se mi je v zvedavi neučakanosti zdel predvsem mamino epsko tratenje mojega dragocenega časa. Spomnim se ceremonialnosti rumene rutice, ki se mi je zdela kot posebno vojno odlikovanje in predvsem kot hermetična kastna ločnica med mano ter mlajšima bratom in sestro. Čeprav mi je šolska torba (značilno slovansko prenatrpana, kot da moramo takoj izkusiti težo življenja in pomembnost pokončne drže) srepo rezala v ramena, je bil moj korak v modrih startaskah uren in odločen. Težka vhodna vrata so zagodrnjala in mi, šestletnemu mulcu, v življenje pritisnila nov zvočni pečat. "Zdaj", mi je odzvanjalo v glavi, "pripadam odraslim." Razred je bil topel in svetel ter z ilustrirano abecedo, zemljevidi in ogromno zeleno tablo, ki so monumentalno sikali s sten, se je zdel, kot da nas bo pojedel za malico. Če smo že pri tej – za malico smo dobili kruh s pašteto, ki sem ga zavil v prtiček in ga skril v šolsko torbo. Jesti namreč nisem mogel, ker sem se med odmorom zaljubil v dolgolaso lepotico iz sedmega razreda."

Tanja Žagar

"Svojega prvega šolskega dne sem se zelo veselila, saj so me starši na to obdobje odlično pripravili. Šolo so mi opisali kot službo, ki mi sicer še ne bo prinašala plače, temveč ocene, a bo prav tako pomembna, kot je njuna! In seveda se mi je takrat res dobro zdelo, da je tudi ta moja šolska služba tako zelo pomembna. Na moj prvi šolski dan bi mi bilo lahko ime tudi Rozika, saj sem bila v rožnati barvi od glave do peta. In seveda je bilo vse rožnato tudi v moji šolski torbi, haha! Tako sem v spremstvu staršev prvič vkorakala v dvorano, kjer nas je pozdravila ravnateljica, nato pa smo čakali, da nas razporedijo v razrede. Pred nami so stale tri učiteljice in ena od njih je v trenutku pritegnila mojo pozornost. Še danes se smejimo, ko moja mami večkrat pove, kaj sem ji takrat prišepnila na uho. Rekla sem ji: "Mami, veš, globoko v srčku si želim, da bi bila tista moja učiteljica." In očitno je res tako, da če si nekaj zelo želiš, se ti želja tudi uresniči. Pristala sem v razredu prav te učiteljice, ki sem si jo tako želela, in tako vsak dan komaj čakala, da odidem v šolo. Priznam, da so me večkrat zasrbeli prsti in sem kakšno nagajivo ušpičila, ker sem bila pač zelo živahna deklica, a večjih težav nisem povzročala.

Boštjan Romih

"Na prvi šolski dan me je spremljala mama, kot je v navadi, in ni hudič, da je srečala neko drugo mamo, s katero se je usedla v prvo klop. Sedežni red je obveljal tudi po tem, ko sta mami odšli, tako da sem bil obsojen, da vse šolsko leto preživim v prvi klopi in – s sošolko, kakšna sramota! Sicer pa sem imel šolo rad, njen družabni vidik je bil vedno močnejši od obveznosti, ki jih prinaša."

Špela Grošelj

"Prvi šolski dan je bil zame nekaj zelo vznemirljivega, zelo sem se ga veselila. Spremljala me je mami, imela sem prijazno razredničarko in zabavne sošolce, zato sem vseh osem let rada hodila v šolo, pozneje v gimnazijo pa precej manj.

Marko Potrč

"Šole sem se noro veselil, komaj sem čakal, teta mi je prinesla celo barvice Jolly iz Avstrije, ki jih takrat še ni bilo pri nas, imel sem modro torbo, skratka bil sem pripravljen. Spominjam se, da sem bil večer pred prvim šolskim dnem zatečen in so vsi mislili, da ne bom mogel iti, a se je na koncu vse dobro izteklo. Navdušenje nad šolo je še nekaj časa trajalo, a ne predolgo.

Sanja Grohar

"Spomnim se, da sem komaj čakala na svoj prvi šolski dan. Osnovno šolo sem imela pred nosom, saj stoji tik pred našim blokom. Tudi tega, kako so gradili šolo, se spomnim, saj sem kot majhna punčka nosila kozarce vode delavcem, ki so v vročih poletnih dneh pridno garali pred blokom. Bila sem leto dni mlajša od sošolcev, saj sem zakorakala v prvi razred že pri šestih letih, vendar sem si želela biti v istem razredu kot moja soseda Urška in Aleš. Vem, da sem imela dolge rjave laske do pasu in nasmeh do ušes, čeprav sem bila brez dveh sprednjih zobkov, saj sem poleti, mesec dni pred prvim šolskim dnem, na otoku Stenjak padla na spolzkih algah naravnost na zobe. To so moji spomini na prvi šolski dan."

Nina Kos, Miss Earth Slovenija 2013

"Na moj prvi šolski dan so me v šolo pospremili starši, kot večino otrok. V spominu mi je najbolj ostalo to, da sem bila zelo preplašena, kaj me v šoli čaka. Ker sem bila kot otrok bolj zaprtega karakterja, me je najbolj skrbelo, kako bom s sošolci vzpostavila prve stike. Toda kot se je izkazalo pozneje, s tem nisem imela večjih težav, spoznala pa sem tudi dobro prijateljico, s katero sva to še danes. Vsem šolarjem, ki se v šolske klopi letos podajajo prvič, želim čim več lepih in seveda tudi poučnih šolskih dni ter predvsem da bi jim šolanje ostalo v lepem spominu."

Miran Rudan

"Še vedno imam lepe spomine na prvi šolski dan, pa čeprav je od tistega časa minilo že kar nekaj let. Šola je bila blizu našega bloka, zato sva se z mamo peš odpravila z roko v roki in jaz s torbico na rami proti šoli, novim znanjem in dogodivščinam naproti. Moram priznati, da skoraj vedno kadar se vrnem domov v Krško, bežijo moje misli prav tja kjer so se takrat začeli moji prvi koraki v šolo in so se 8 let tudi nadaljevali! Velikokrat peljem tudi svoje otroke k moji stari šoli, kjer se igrata, jaz pa obujam spomine na osnovnošolske dni, prijatelje in seveda prve korake v glasbene vode."

Nika Zorjan

"Prvega šolskega dne se sicer bolj malo spomnim, se pa zelo dobro spomnim, kako smo se prvošolčki zbrali na dvorišču pred šolo, kjer sta nas čakali dve učiteljici. Ena je bila videti zelo prijazno, druga pa je delovala zelo strogo in jezno. In vem, da sem si zelo želela, da bi bila moja razredničarka tista prijazna učiteljica in hvala bogu se mi je želja uresničila, hehe."