Zmago Jeraj pripoveduje zgodbe naše vsakdanjosti - mini portret

Sprva se je uveljavil kot ekspresivni figuralik, ob koncu 70-ih let se je zapisal t. i. novi podobi. Uveljavil se je z upodabljanjem naravne, urbane in industrijske krajine ter izseki iz bivalnih okolij.

Velik umetnik in intelektualec S sliko, risbo, grafiko, fotografijo, ilustracijo, knjižno opremo, scenografijo, grafičnim oblikovanjem in filmom se uvršča med sodobno slovensko ustvarjalno elito. Z likovno esejistiko, kritiškimi in teoretskimi zapisi ter inovativnimi pedagoškimi pogledi pa je razkril intelektualno stran svojega značaja in širino svoje erudicije, so zapisali galeristi ob umetnikovi lanski retrospektivi v Umetnostni galeriji Maribor.

Zmago Jeraj se je rodil 9. novembra 1937 Zmago Jeraj se je rodil 9. novembra leta 1937 v Ljubljani. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in nato v Beogradu, kjer je leta 1960 diplomiral pri profesorju Zoranu Petroviću. Na ljubljanski likovni akademiji je končal še slikarsko specialko pri profesorju Gabrijelu Stupici. Leta 1969 se je v Londonu izpopolnjeval v grafiki, leta 1971 pa je v tedanji Sovjetski zvezi proučeval starorusko slikarstvo.

Jeraj je bil od 1970 do 2007 likovni pedagog Od leta 1970 je bil likovni pedagog na Pedagoški gimnaziji v Mariboru, v letih 1996-2007 pa je poučeval na ljubljanski likovni akademiji (ALU), od leta 2003 kot izredni profesor. Sodeloval je na številnih slikarskih kolonijah doma in v tujini.

Jeraj je dobitnik številnih nagrad in priznanj, med drugim je leta 1972 prejel nagrado zlata ptica, leta 1985 nagrado Prešernovega sklada, leta 1991 Jakopičevo nagrado in lani nagrado Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU).

Nekaj misli o Jeraju Nekaj kritik Jerajevega dela, ki so jih ob različnih priložnostih zapisali njegovi likovni sopotniki:

Prof. Nadja Zgonik je zapisala: "Zmago Jeraj daje s svojim delom slovenskemu slikarstvu ob vsej svoji slikarski velemojstrskosti odrešilni in osvežilni impulz s protiestetizacijo in uporabo likovnega slenga, ne le v ikonografskem, pač pa tudi v formalnem smislu."

Likovni kritik dr. Jure Mikuž: "Jerajevo delo je odprto za vse pobude, prebliske in ustvarjalne impulze, kozmopolitsko in poliglotsko. Vendar težko dojemljivo in še težje razložljivo, saj sam odreka gledalcu kakršnokoli pomoč. Njegove podobe so dosledno brez naslova in to kljub temu, da za vsako čutimo bogato zasebno ikonografijo in mitologijo. To otežuje komunikacijo in ustvarja psihično opno, ki zaslanja interpretativne možnosti, saj razlagalci in občinstvo dojemajo slike, risbe in fotografije predvsem kot sestavne dele celotnih (včasih naslovljenih) serij, ne pa kot avtonomna dela."

Kustosinja Milojka Kline: "(Umetnik) pripoveduje zgodbe naše vsakdanjosti, ki so tako zelo navadne, da jih prezremo. Ko nam jih ponudi skozi optiko svojega pogleda, nizane kot epizode in povezane na izvirno subjektiven način, smo očarani in presenečeni, ker je vse znano in vendar vse drugačno. Človekova razklanost, osamljenost, odtujenost in njegova izgubljenost v urbanih prostorih industrijske civilizacije je tema, ki ga od nekdaj zanima."