Zlate ptice in zlato gnezdo - za inovativno ustvarjalnost

Nagrado zlato gnezdo prejme skupina PreGlej. Slovesna podelitev bo drevi ob 18. uri v atriju ZRC SAZU.

Liberalna akademija z zlatimi pticami nagrajuje "mlado in inovativno ustvarjalnost, ki prinaša nove vsebine in nove estetske postopke ter drugačno razumevanje produkcije, prezentacije in distribucije umetniškega dela". Nagrada zlato gnezdo, ki jo bodo podelili četrtič, pa ima namen spodbujati ustvarjanje produkcijskih pogojev za ustvarjalnost, kakršno nagrajujejo zlate ptice.

Sterletova prepričala s prvencem Vrsta za kosilo

Urška Sterle je žirijo prepričala z literarnim prvencem Vrsta za kosilo (2006), ki vsebuje 21 kratkih zgodb. Besedila v zbirki presenečajo z nenavadno raznolikostjo in s svojo na vse strani odprto literarno pisavo, kakršna je v slovenskem literarnem prostoru redkost. Njena proza izstopa v literarni produkciji doslej že uveljavljenih istospolno usmerjenih avtoric in avtorjev in je ne le obetaven prispevek k slovenski spolno ozaveščeni ustvarjalnosti, ampak s svojo avtentično, izvirno artikulirano eksistencialno in politično izkušnjo pomeni tudi nespregledljiv prispevek k sodobni slovenski literaturi.

Solce eden najvidnejših lutkarjev Lutkovni ustvarjalec in glasbenik Matija Solce samosvojo avtorsko govorico ustvarja na stičišču tradicije s sodobnostjo, pri čemer tradicionalno lutkovno izročilo izpostavlja presenetljivo svežim transformacijam v dotiku s popularno kulturo. Njegove lutkovne pokrajine so prežete s slovanskim sentimentom in so polne duhovito premaknjenih, prefinjeno poetičnih bitij, ki živijo po čudoviti logiki absurda in privlačijo tako mlade gledalce kot odraslo občinstvo. Čeprav zadnja leta ustvarja v Pragi, ostaja eden najvidnejših lutkarjev v slovenskem kulturnem prostoru, je zapisala žirija.

Koširja umetnine ne zanimajo zgolj kot objekt

Slikar Matej Košir je izhodiščno polje slikarstva, na katerem se je oblikoval, razširil na področje fotografije in ga reaktualiziral v smislu medmedijskih raziskovanj; že vseskozi pa svoje ustvarjalno delo osveščeno utemeljuje v umetnostni teoriji, njeni zgodovini, sociologiji, filozofiji in zaznavni psihologiji. Zadnja leta se Košir ukvarja s problematiko statusa in dojemanja velikih del svetovne umetnosti. Njegovi fotografski cikli "What do pictures want?", "Museum" in "Masterpiece" iz let 2006 in 2007 kažejo, da ga umetnine ne zanimajo zgolj kot objekti, pač pa tudi kot sklop umetnostnih, kulturnih in družbenih vrednot.

Kajzelj nase opozoril z bivakom na slemenu Stola Arhitekt Miha Kajzelj je že leta 2002 opozoril nase z izvedenim bivakom na gorskem slemenu Stola, na javnem anonimnem državnem natečaju osvojena prva nagrada za krajinsko-arhitekturno ureditev Koseškega bajerja pa mu je prinesla naročilo za izvedbeni projekt, izdelan leta 2007. Naravne danosti in ekosistemi na severnem in južnem obrežju bajerja so ohranjeni, na vzhodnem nabrežju pa so na novo vzpostavljeni oblikovno kvalitetni, a z minimalnimi potezami ustvarjeni zeleni parterji. Arhitekturni posegi so na celotnem področju urejanja v tenkočutnem dvogovoru z naravo in s preprostim arhitekturnim jezikom vzpostavljajo sožitje med njo in človekom, je prepričana žirija.

Za Slakovo film več kot linearno pripovedovanje zgodb Hanna A. W. Slak je že s celovečernim prvencem Slepa pega (2002) dokazala, da je zanjo film več kot linearno pripovedovanje zgodb s pomočjo gibljivih slik. Prav posvečenost kompleksnemu filmskemu jeziku ji omogoča, da se brez vsake patetike angažirano loteva enako kompleksnih družbenih tem: od problema odvisnosti od drog in posledične izrinjenosti na rob družbe v Slepi pegi do občutljivega prikaza krhkosti narave in človekove odvisnosti od nje v drugem celovečernem filmu, Tea iz leta 2007. Tea je po mnenju žirije jasen dokaz, da je sodobni slovenski film s Slakovo dobil pomembno avtorico in zaveznico v odkrivanju novih umetniških dosežkov.

PreGlej je umetniška in produkcijska platforma, ki razpira polje za nove pristope k dramskemu ustvarjanju, nudi sistematično podporo mlajši generaciji piscev in vzpostavlja mrežo za mednarodno izmenjavo dramskih pisav. Po zgledu preverjenih izkušenj iz tujine so v Slovenijo prenesli formo bralne uprizoritve kot način ustvarjanja drame - ne zgolj kot način njene javne predstavitve, temveč kot dramsko delavnico, na kateri dramatik sodeluje v samem procesu nastajanja uprizoritve.

Nagrajence za leto 2007 je izbrala žirija, ki ji je predsedoval Marko Juvan, člani so bili Alenka Koron za področje književnosti, Barbara Orel za scenske umetnosti, Nadja Zgonik za vizualne umetnosti, Tatjana Capuder Vidmar za arhitekturo in Stojan Pelko za film.