Petek,
16. 8. 2013,
11.50

Osveženo pred

8 let, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 16. 8. 2013, 11.50

8 let, 5 mesecev

Zakaj so svetovne umetnine priprte v prestiž njenega veličanstva?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Zakaj so da Vincijeve anatomske risbe v kraljevi zbirki in ne del javnosti, se sprašuje Johanathan Jones.

Johanathan Jones Guardianov bloger, je prepričan, da so anatomske Leonarda da Vincija ene izmed najbolj prepričljivih umetnin, kar jih Otok premore.

Leonardo da Vinci je bil znanstvenik in umetnik, po njem sodobne pobude v umetnosti, ki se povezujejo z znanostjo in premoščajo razlikovanje med področjema, kar jo je povzročilo 19. stoletje, celo označujejo, da smo v sedanjosti priča pojavu novih "Leonardov".

Leonardove anatomske risbe so realistične, znanstvene in imaginativne študije radovednega duha, ki se je uzrl v notranjo zgradbo telesa. Z njimi je umetnik in znanstvenik skozi vizualno premišljevanje zadovoljeval svojo potrebo po vednosti. Nekatere izmed teh Leonardovih del, ki so sicer v lasti kraljeve družine, si javnost lahko ogleda na letošnjem edinburškem festivalu, na razstavi v Kraljevi galeriji v palači Holyroodhouse. Razstava v Kraljevi galeriji tako prinaša srečanje s tem neverjetnim umom, ki pa hkrati osvetljuje tudi absurd, piše Johanathan Jones, ki se zavzema, da bi Leonardovo delo hranili v javnih zbirkah, ne pa da je v rokah kraljevega imetja.

Kraljeva družina potrebuje Leonardove risbe? Prinašajo jim prestiž, pa vendar bi bilo bolj smiselno, če bi svetovno umetniško dediščino hranili v javnem muzeju.

Leonardo naj bo v rokah javnosti V rokah kraljeve družine sta v Angliji dve galeriji, v Londonu in Edinburgu. Za turiste je že zanimivo, ugotavljajo tisti, ki se zavzemajo za hranjenje izjemnih umetnin v javnih institucijah, za resno prikazovanje umetnosti pa ne. V kraljevih galerijah lahko razstave njihove zbirke, zavite v razkošje brez utemeljitev, izpadejo netehtno.

Da zanimanje javnosti za dela, ki jih hranijo v Kraljevi zbirki, je, dokazuje Leonardova razstava v Nacionalni galeriji iz leta 2011, poudarja Johanathan Jones. Predstavitev je s številnim občinstvom doživela uspeh.

Nekaj mesecev pozneje so razstavo Leonardovih anatomskih risb odprli še v londonski Kraljevi galeriji, a vznemirjenje, povezano s to postavitvijo, naj ne bi doseglo predhodne postavitve.