Za mladinsko literaturo niso rožnati časi

Pisatelj in predsednik pisateljskega društva Slavko Pregl, urednik Boštjan Gorenc - Pižama in pisatelj Žiga X. Gombač so se strinjali, da za izvirno mladinsko literaturo časi niso rožnati. "Vsi so brali vse, kar je izhajalo" Pregl, ki je svojo prvo knjigo izdal pred 30 leti, je dejal, da so bile knjige takrat finančno dostopnejše, bilo jih je manj, a z višjimi nakladami in "vsi so brali vse, kar je izhajalo". Največji razkorak med preteklostjo in sedanjostjo Pregl opaža pri honorarjih, ki danes pogosto znašajo le še četrtino vrednosti tiste, ki je bila običajna pred desetletji.

Gombač je dodal, da veliko založb sploh več ne izplačuje honorarjev, temveč avtorju ponudi odstotek od prodaje. Ta pa, kot je znano, ni najboljša. Slovenci veliko berejo, knjige si izposojajo, le redko pa jih kupijo. Pregl je še dodal, da so pisatelji včasih ustvarjali "iz čistega veselja", zdaj pa se se vse bolj prilagajajo tržni niši oziroma trendom. Delajo po spisku, za katerim stoji marketing. Gombač vseeno verjame, da mora pisatelj stati za svojo zgodbo in jo vedno braniti.

Največja uspešnica je še vedno Harry Potter Gorenc recepta za uspeh mladinske književnosti ne pozna. Pri Mladinski knjigi, kjer urednikuje, sodelujejo s preverjenimi imeni, kot so Pregl, Desa Muck in Janja Vidmar, še vedno pa je največja uspešnica Harry Potter, ki ga je tudi v Sloveniji spremljala velika promocijska akcija. Te slovenska dela niso deležna, pri tako nizkih nakladah, od 500 do 1500 izvodov, se ne izplača, je povedal Pregl.

In kako domači mladinski književnosti kaže v prihodnosti? Pregl meni, da bi izvirna mladinska literatura vsekakor potrebovala več podpore države, tako bi bile lahko na potezi tudi šolske knjižnice kot eden glavnih kupcev, ki bi omogočile, da bi mladi brali več slovenske literature, ne le Potterja.