Obisk Prešernove rojstne hiše v Vrbi je zadnja leta precej stalen in se giblje okrog 22.000 obiskovalcev. Daleč največ ljudi pa v Prešernovo rojstno vas pride ob slovenskem kulturnem prazniku.
Letos so na prireditvah po občini našteli čez 4000 ljudi, na sami osrednji proslavi pred Prešernovim spomenikom pa okrog 1000.
Mnogi so praznik namensko posvetili kulturi
Na cesti proti zgornji Gorenjski se je na lep praznični dan do zgodnjega popoldneva vila kolona vozil, ki se je pri Radovljici razcepila. Veliko ljudi se je odpravilo na smučanje v Kranjsko Goro in v Bohinj, precej se jih je ustavilo na Bledu, kjer naj bi vzletela vrsta balonov, a bodo zaradi premočnega vetra predvidene polete organizatorji balonarskega festivala poskusili izpeljati v soboto in nedeljo. Mnogi pa so praznik namensko posvetili kulturi in obiskali Prešernovo rojstno hišo v Vrbi ter ostale hiše velikih slovenskih pisateljev v sosednjih vaseh, ki jih med seboj povezuje pot kulturne dediščine.
Rekordnemu številu naj bi botrovalo lepo vreme
Na Zavodu za turizem in kulturo Žirovnica so bili z današnjim obiskom zelo zadovoljni, sončno vreme pa naj bi botrovalo temu, da so na osrednji slovesnosti pred spomenikom zabeležili rekordno število obiskovalcev. Veliko jih je v Vrbo prišlo peš iz sosednjih krajev, najbolj aktivni so pretekli Prešernov maraton iz Kranja v Vrbo, vojni veterani pa so se udeležili pohoda iz Radovljice.
"Slovenci pa častimo pesnike, pisatelje in ostale kulturnike"
Prireditev, ki jo je spremljala celodnevna animacija, se je začela z mašo v cerkvi svetega Marka in se nadaljevala z osrednjo slovesnostjo, na kateri je zbrane nagovorila državnozborska poslanka Alenka Jeraj, ki je poudarila pomen Prešerna in vseh kulturnikov za ohranitev slovenskega naroda. "Drugi narodi postavljajo spomenike slovitim bitkam in slavijo admirale in vojskovodje, Slovenci pa častimo pesnike, pisatelje in ostale kulturnike," je poudarila Jerajeva in dodala, da je Slovenija ena redkih držav, ki je v svoj koledar praznikov uvrstila tudi kulturni praznik.
"Država posveča premalo pozornosti kulturnim spomenikom, kot je Vrba"
Župan občine Žirovnica Leopold Pogačar pa meni, da država posveča premalo pozornosti kulturnim spomenikom, kot je Vrba. Občina se bo zato sama lotila celovite prenove vasi, v okviru katere naj bi zgradili tudi obvoznico, ki bi speljala promet proč od Prešernove rojstne hiše, a se glede variante obvoznice še ni uspela uskladiti z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Z novo cesto bi v Vrbi pridobili tudi prostor za kulturni center. Tako bi lahko v kraju, ki velja za eno izmed zibelk slovenske kulture, ponudili več kot le obisk Prešernove hiše.
Obiskovalci so navdušeni nad Prešernovo domačijo
Takrat bi se zagotovo povečal tudi obisk, ki v zadnjih letih ostaja stalen. Izmed 22.000 obiskovalcev, kolikor jih letno prestopi prag Prešernove rojstne hiše je največ učencev, ki v Vrbo pridejo s svojimi učitelji, nekaj pa je tudi zamejskih Slovencev, ki s ponosom pridejo v Vrbo, saj se zavedajo svojih korenin. Z obiskom so vedno zadovoljni tudi starejši, ki se po dolgih letih znova vrnejo v hišo, ki se ni spreminjala od Prešernovih časov, kar jih ponese nazaj v svojo mladost, ko so sami živeli v podobni hiši, pojasnjuje oskrbnica Prešernove rojstne hiše Marjana Potočnik.
3
