Vlada HE Fala razglasila za kulturni spomenik državnega pomena

Ministrstvo za kulturo je enoto dediščine Fala namreč ovrednotilo kot kulturni spomenik izjemnega pomena za Slovenijo. Elektrarno na Fali so začeli graditi leta 1913 in jo zaradi I. svetovne vojne dokončali leta 1918, pomembna je kot tehniška dediščina. Z električno energijo naj bi HE Fala oskrbovala celotno graško zaledje in bližnjo tovarno dušika v Rušah. Po spremembi državne meje je med obema svetovnima vojnama Fala odločilno vplivala na elektrifikacijo in industrializacijo SV Slovenije, zlasti Ruš in Maribora, ob tem še širšega področja med Dravo in Savo, od zasavskih rudnikov do Slovenskih goric, Pomurja in delov hrvaškega Zagorja.

Pomembna tehniška dediščina

V sklopu jezovne zgradbe elektrarne je kot pomembna tehniška dediščina ohranjena stara strojnica s Francisovo turbino. Po 90 letih obstoja je ohranjena v svoji prvotni podobi, ki je posamezni novi posegi, nujni zaradi funkcioniranja elektrarne, niso degradirali. Spomenik je izrednega pomena zaradi tehniških, arhitekturnih in zgodovinsko pričevalnih lastnosti.

Prvotna oprema dobro ohranjena in obnovljena Prvotna strojna oprema je dobro ohranjena in obnovljena. Podobne večje elektrarne z ohranjeno opremo z začetka 20. stoletja v Sloveniji ni. Redke starejše HE so predelane in spremenjene ter zaradi svoje oblike ali delovanja ne omogočajo dostopa javnosti. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je pozval lastnike v območju zavarovanja, naj podajo mnenje o predlogu za razglasitev HE Fala za kulturni spomenik državnega pomena. S pobudo je večinski lastnik, družba Dravske elektrarne Maribor, soglašal.

V sklopu, namenjenemu kulturi, je vlada sprejela noveliran sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovenska filharmonija, s katerim ga je uskladila z noveliranim zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo in z uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti. Vlada je novelirala tudi sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, tako da je dejavnosti iz 7. člena uskladila z uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti.

Vlada je sprejela mnenje o pobudi družbe Kolizej iz Ljubljane za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 13 členov zakona o varstvu kulturne dediščine in ga poslala parlamentu. Družba Kolizej je pri Ustavnem sodišču RS leta 2006 vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dediščine na območju občine Ljubljana Center med Aškerčevo, Tivolsko in Slovensko cesto, kolikor ureja Kolizej, in Akta o začasni razglasitvi Palače Kolizej v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena, ter določb 13 členov zakona o varstvu kulturne dediščine. Po sprejetju novega zakona o varstvu kulturne dediščine je Kolizej pobudo dopolnil.

Vlada je, kot so sporočili z vladnega urada za komuniciranje, sprejela tudi sklep o prenosu pravice upravljanja kulturnih spomenikov Blejski grad, grad Kostel in grad Negova od dosedanjega upravljavca - Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS - na ministrstvo za kulturo, ki se opravi zapisniško. Sklad je 7. marca letos sporočil, da ne nasprotuje prenosu pravice upravljanja omenjenih nepremičnin. Zemljiškoknjižno stanje nepremičnin je urejeno.