Varuhi kulturne dediščine proti umiku zaščite Kolizeja

Materialno-tehnično stanje objekta je danes za razliko od datuma razglasitve nedvomno slabše, vendar spomenik ni izgubil nobene od spomeniško-varstvenih lastnosti iz akta o razglasitvi. Zato s tega zornega kota ni moč najti argumenta za spremembo njegovega pravnega statusa, so v sporočilu za javnost zapisali na ZVKDS. Ključni moment je statična ocena Kolizeja V zvezi s prenovo Kolizeja pa je ZVKDS mnenja, da pomeni ključni moment glede obsega prenove oziroma ali je prenova obstoječega objekta sploh smiselna ali ne, statična ocena in analiza potresne odpornosti objekta Kolizej v Ljubljani z dne 7. julija letos, ki jo je po naročilu zavoda od aprila do julija letos izdelala Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za preskušanje materialov in konstrukcij. Na podlagi omenjene ocene je razvidno, da obnova obstoječega objekta zaradi dotrajanosti materialov dopušča tri možne variante nadaljnjega obravnavanja objekta, od katerih bi se prva varianta, to je obnova obstoječega objekta, v praksi močno približala ali izenačila z drugo varianto, to je popolno rekonstrukcijo. V tem primeru bi na podlagi omenjene statične presoje zaradi strogih protipotresnih standardov tudi rekonstrukcija objekta v popolnoma enaki obliki v notranjščini narekovala določene konstrukcijske dopolnitve, kar pomeni, da rekonstrukcija objekta v popolnoma enaki obliki in obsegu ni možna. Tretjo varianto pa predstavlja gradnja novega kompleksa v skladu s prostorskimi akti. Prva varianta: Stavbo bi bilo potrebno večinoma porušiti V prvi varianti bi bilo potrebno stavbo večinoma porušiti, v drugi in tretji varianti pa bi bilo potrebno obstoječo stavbo v celoti podreti, za kar pa bi moral investitor v skladu z 31. členom zakona o varstvu kulturne dediščine pridobiti kulturnovarstveno soglasje ministra za kulturo, ki je pristojen za tovrstno soglasje, in sicer za odstranitev spomenika, ki bi se ga v nadaljevanju varovalo v kontekstu arhivskega varstva. Tako varovanje pa pomeni, da bi bilo potrebno izdelati natančno dokumentacijo obstoječega stanja, in sicer fotografsko posneti vse fasade in notranje prostore z digitalnimi fotoaparati visoke resolucije in analognimi kamerami (DIA posnetki filma večjega formata vsaj 6 x 6 cm) ter izdelati arhitekturne posnetke stanja po standardih ZVKDS (tlorisi vseh etaž, posnetki vseh fasad, vzdolžni in prečni prerezi). Dokumentacija bo v tem primeru hranjena v analogni in digitalni obliki na ZVKDS in v Informacijsko dokumentacijskem centru za dediščino (INDOK) ministrstva za kulturo. Potrebno bi bilo tudi ohraniti vse kamnoseško izdelane stavbne člene (trije portali, nekaj stopnic, okoli 100 kvadratnih metrov kamnitega tlaka, posamezni deli stavbnega pohištva) in dekorativne elemente (okoli 20 m dekorativnega venca iz žgane gline na južni fasadi) in jih shraniti bodisi v pristojnem muzeju bodisi vgraditi v morebitni novi kompleks ali pa porabiti pri obnovi katerega od objektov kulturne dediščine. Lastnik Kolizej ponujal za 22,5 milijona evrov Lastnik Kolizeja Jože Anderlič je spomeniško zaščiteno, obenem pa propadajočo stavbo v središču Ljubljane maja letos ponujal naprodaj za 22,5 milijona evrov.