V Sinagogi odprtje razstave o zgodovini reških Judov

Razstavo bo ob 18. uri slovesno odprl mariborski župan Franc Kangler, o dnevu spomina na žrtve holokavsta pa bo govorila tudi svetovalka v uradu predsednika Magdalena Tovornik.

Slovesnega odprtja se bosta udeležila tudi predsednik Judovske občine Reka Vlado Kohn in predsednik Judovske skupnosti Slovenije Andrej Kožar-Beck. V kulturnem programu bo nastopila sopranistka Maja Vukoja.

Judje prišli na Reko sredi 15. stoletja kot trgovci s kožami in usnjem

Judje so tudi na širšem območju Reke in Kvarnerja pustili pomembne sledove, še zlasti v gospodarstvu in kulturi. Prvi Judje so prišli na Reko sredi 15. stoletja kot trgovci s kožami in usnjem z Apeninskega polotoka. Še več jih je prišlo v 17. in 18. stoletju, ko so se v tem mestu tudi stalno naselili.

V 19. stoletju so bili izjemno dejavni na gospodarskem področju, saj so zgradili in odprli veliko tovarn, obratovalnic, skladišč in drugih trgovskih objektov na Reki in Sušaku. Ustanovili so tudi več humanitarnih in kulturnih društev, s katerimi so široko razvejali vsestransko dejavnost in vpliv v gospodarskih in kulturnih krogih. Zgradili so dve sinagogi.

Reške Jude prizadeli rasni zakoni fašističnih oblasti

Na prelomu 19. in 20. stoletja je bila judovska skupnost v tem obmorskem mestu izjemno močna, saj je štela okoli 2000 članov. Leta 1903 so zgradili Veliko sinagogo, ki je bila požgana in uničena leta 1944. Reške Jude so občutno prizadeli rasni zakoni fašističnih oblasti, kakor tudi holokavst med II. svetovno vojno, ko je bila tamkajšnja judovska skupnost povsem uničena.

Njena zdajšnja navzočnost se zrcali tudi skozi predstavitve bogate zgodovinske dediščine, ki spominja na njeno vlogo in pomen v preteklosti.