V Koroškem pokrajinskem muzeju razstava o čebelarstvu

Razstava o čebelarstvu bo na ogled v Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu od četrtka, 16. oktobra, od 18. ure naprej. Za to priložnost so v muzeju s pomočjo ministrstva za kulturo restavrirali 32 panjskih končnic iz obsežne muzejske zbirke panjskih končnic Matevža Čarfa. Razstava v uvodu predstavlja zgodovino čebelarjenja na Slovenskem in pomembne čebelarje 18. stoletja, kot so bili Peter Pavel Glavar, Anton Janša in Janez Anton Scopoli, ki so s svojim delom zaznamovali ne le slovensko, temveč tudi svetovno čebelarstvo.

Po ustanovitvi osrednjega slovenskega čebelarskega društva leta 1897 v Ljubljani so se začeli organizirati tudi čebelarji na Koroškem. Začetki organiziranega delovanja v okviru podružnic po posameznih koroških krajih segajo v leto 1914, društva pa s prekinitvami delujejo vse do danes.

Muzealci želijo opozoriti na pomembno vlogo čebele za človeka Razstava je zastavljena pedagoško, z njo pa želijo muzealci opozoriti na pomembno vlogo čebele za človeka. Poseben sklop je namenjen predstavitvi čebel in delu čebelarjev, jedro razstave pa predstavljajo številna čebelarska orodja in pripomočki, panjske končnice in povedne fotografije. Razstava, katere naslov sestavlja misel čebelarja Petra Močnika, bo na ogled do junija prihodnje leto.

Zbirka panjskih končnic zbiralca Matevža Čarfa Zasebno zbirko panjskih končnic zbiralca Matevža Čarfa je Koroški pokrajinski muzej s pomočjo slovenjgraške občine odkupil leta 1992. Čarf je bil kot gozdarski traser v stiku s kmečko kulturo na številnih oddaljenih kmetijah. Panjske končnice je začel načrtno zbirati po letu 1950 na območju med Slovenj Gradec in Toplo, večina končnic pa je po izvoru iz zgornjega dela Mežiške doline.

Najstarejša končnica v zbirki ima letnico 1769, najmlajša pa je iz leta 1977. Celotna zbirka šteje 305 panjskih končnic, v muzeju jih hranijo 298. Muzej je letos s pomočjo ministrstva za kulturo ter akademske slikarke in restavratorke Darje Srebnik iz Dravograda restavriral 32 panjskih končnic, okoli katerih so spletli zgodbo o čebelarstvu na Koroškem.

Pri pripravi razstave se je muzej povezal s Čebelarsko zvezo Koroške, koroškimi čebelarskimi društvi, posameznimi čebelarji, Čebelarskim muzejem v Radovljici in Čebelarsko zvezo Slovenije.