V Celju predstavitev ponatisa povesti o Teharskih plemičih

Temu pa bo sledilo še odprtje razstave Srednjeveško Celje v podobah mladih. Z risbami in drugimi izdelki se bodo predstavili celjski vrtci ter tamkajšnje osnovne in srednje šole.

Oba dogodka sodita v okvir projekta Knez Ulrik. Z njim želijo posamezniki, društva in ustanove obuditi duha rodbine Celjskih in ponovno opozoriti na slavno preteklost mesta. Gre za obširen projekt, ki je združil tako rekoč vse ustvarjalne moči in generacije v Celju.

Predstavitev je neke vrste generalka

Predstavitev povesti in razstava sta nastali kot neke vrste generalka pred osrednjima dogodkoma projekta: premiero opere Benjamina Ipavca Teharski plemiči in slavnostno projekcijo prvega snemanega filma na Balkanu Knez Ulrik in Ladislav Hunyadi z novo avtorsko glasbo celjskega glasbenika Gašperja Piana. Premiera bo v petek, 7. novembra, projekcija pa dan kasneje.

Povest o Teharčanih kot nacionalna identiteta

Ferdo Kočevar (1833-1877) je bil prvi štajerski pisatelj zgodovinske povesti. Doma je bil iz Žalca pri Celju in je zato uporabljal priimek Žavčanin. Eno leto za Franom Levstikom je s svojo povestjo o Teharčanih ponudil Slovencem drugačen model za nacionalno identifikacijo, kot je bil to Levstikov Martin Krpan.

Zgodba se navezuje na celjske grofe

Zgodovinsko ozadje dajejo povesti celjski grofje, natančneje grof Urh (Ulrik II.), ki je samovoljen gospodar, v sporu s cesarjem in papežem. Mlinarjev Janez z zvijačo prepreči, da bi mu ugrabil zaročenko Marjetico, ko želi grof uveljavljati pravico do prve noči, vendar ni njegov smrtni sovražnik, kakor se tudi Urh natanko zaveda, da njegova moč temelji na pogumnih Slovencih.

Kočevarjeva povest z naslovom Mlinarjev Janez, slovenski junak ali uplemenitenje Teharčanov je po žanru ljubezensko-pustolovska, po ideji pa domovinska v posebnem pomenu: "To je čisto poseben narod in srečen je, kdor prav ume - dobro vladati ga." Povest je nastala leta 1858.

Kočevarjeva povest utonila v pozabo

Medtem ko je bil Levstikov Martin Krpan ponatisnjen v glavnem v zbranih delih ali šolskih izdajah, je Mlinarjev Janez do druge vojne doživel kar šest natisov - leta 1859 v Zagrebu, v Celju pa v letih 1892, 1900, 1905, 1910 in 1922), nato pa je Levstikova povest po priljubljenosti prekašala Kočevarjevo in ta je počasi utonila v pozabo.

Z razstavo Srednjeveško Celje v podobah mladih so organizatorji želeli spodbuditi zavedanje mlajših generacij o mogočni rodbini, ki je nekoč sooblikovala politiko srednje Evrope, a so jo stoletja potisnila v pozabo. Likovna dela otrok, učencev in dijakov si bo v celjskem Muzeju novejše zgodovine mogoče ogledati do 13. novembra.