V Celju predstavili knjigo Alme M. Karlin Moji zgubljeni topoli

Knjigo sta uredili Nela Malečkar in Marija Počivavšek, spremno besedo je napisal Tone Kregar, slikovno gradivo pa je izbrala direktorica muzeja Andreja Rihter.

Rokopise v nemškem jeziku so v muzeju hranili od leta 1971, v sodelovanju z Mladinsko knjigo pa so jih prevedli in izdali v knjižni obliki. V knjigi Karlinova ne opisuje daljnih dežel in svojih potovanj, ampak domače Celje, kraje in ljudi v času druge svetovne vojne.

Kritično o obdobju druge svetovne vojne Kot je dejala Počivavškova, se Karlinova tukaj zelo kritično dotakne obdobja druge svetovne vojne, ne hrani besed, je zelo direktna do nacistov, Judov in Slovencev oz. do razmer, v katerih je živela v tistem času. "To je nedvomno bogat in pomemben prispevek k poznavanju zgodovine Celja v tem času" je povedala.

Človek mnogih svetov

Po besedah Kregarja je bila Karlinova, ki se je rodila v Celju leta 1889, umrla pa je leta 1950, človek mnogih svetov. To so slutili tudi njeni sodobniki in to so že dolgo vedeli dobri poznavalci njenega življenja in dela. Poudaril je tudi, da "okorelo" staroavstrijstvo Karlinove ni nikoli imeli posluha za velikonemško nacionalno idejo, tudi antisemitizmu ni nikoli podlegla. Javno je kritizirala nacionalsocializem, kar ji je prineslo sovraštvo celjskih Nemcev.

Na podlagi "priporočil" svojih sovražnikov - celjske pete kolone se je tako Karlinova že v prvih mesecih nemške okupacije znašla med aretiranimi ter za izgon predvidenimi Slovenci v prehodnem zaporu oz. taborišču, sprva v celjskem kapucinskem samostanu, nato pa v meljski kasarni v Mariboru. Čeprav je Karlinova veliko let preživela v slovenskem okolju, se je šele v zaporu zares srečala s Slovenci.

Partizanskih dni ne obžaluje

Karlinova je v svojih zapiskih doživeto pričarala zaporniške razmere, v katerih so se znašli aretirani Slovenci. Ko ji je uspelo priti iz zapora, se je Karlinova pridružila partizanom, čeprav je imela neprijeten občutek, da jo ne bodo nikoli popolnoma sprejeli za svojo. Tik pred koncem svojega "vojnega" potopisa Karlinova poudari, da kljub trpljenju svojih partizanskih dni ne obžaluje.

V osmih letih obkrožila svet Način življenja in razmišljanja pisateljice, poliglotke, polihistorke, svetovljanke in svetovne popotnice Karlinove se je zelo razlikovalo od ustaljenih ženskih poti takratnega časa. Na osem let dolgem potovanju, ki je trajalo od leta 1920 do leta 1928, je obkrožila svet, potovanje pa je neizbrisno zaznamovalo njo in njena dela. Svoja doživetja in neustavljiva kritična razmišljanja o krajih, dogodkih in ljudeh po svetu in doma je strnila v svojih romanih, novelah, črticah, poljudnoznanstvenih člankih in predavanjih. Njena dela zrcalijo vedno znova aktualne misli ene izmed najbolj zanimivih osebnosti prve polovice 20. stoletja.