Na gradu Brežice, v katerem deluje Posavski muzej, bodo drevi ob 18. uri slavnostno odprli prenovljeno viteško dvorano, ki jo krasijo freske Frančiška Karla Remba z začetka 18. stoletja.
Slavnostni govornik bo minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk.
Restavrirali poslikave v dvorani, na stopniščih, hodnikih, ...
Kot so sporočili z občine Brežice je konservatorsko-restavratorska dela opravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) oziroma Restavratorski center Slovenije. V okviru celotnega projekta so restavrirali poslikave v dvorani, na stopniščih, hodnikih, v grajski kapeli in drugih prostorih. Med drugim so sanirali temelje zidov dvorane in jih utrdili, odpravili so vlago in uredili drenažo, sanirali stropno in strešno konstrukcijo, uredili ogrevanje in v dvorani zagotovili ustrezno mikroozračje.
Enoletna obnova v celoti poslikane dvorane je stala dva milijona evrov, občina Brežice pa je približno tri petine potrebnega denarja pridobila preko razpisa evropskega sklada za regionalni razvoj, so še sporočili iz Brežic.
Grad Brežice sprva zgradili kot obmejno utrdbo
Po podatkih novomeške območne službe ZVKDS so grad Brežice sprva zgradili kot obmejno utrdbo, v drugi polovici 16. stoletja pa so ga namenili za bivanje. Leta 1529 so stari grad odstranili in po zamisli cesarskega gradbenika Jurija Dispatia iz Merana začeli graditi novega. V drugi polovici 16. stoletja so trdnjavo preoblikovali v dvorec in zahodnemu krilu na dvoriščni strani prizidali trietažne arkade.
Med letoma 1554 in 1555 kot stavbenika brežiškega gradu omenjajo renesančna arhitekta, brata Andrea in Domenica dell' Allio. Okoli leta 1700 je dal grof Ignacij Marija Attems grad preoblikovati v baročno rezidenco, takrat pa so tudi preuredili njegov vzhodni trakt in v njem uredili največjo slavnostno dvorano na Slovenskem in v zahodnem traktu reprezentančno stopnišče ter kapelo.
Viteško dvorano je med letoma 1702 in 1703 poslikal Frančišek Karl Remb
Strop stopnišča je poslikal Johann Caspar Waginger, ki je umrl okoli 1718, stene pa njegov naslednik Franz Ignaz Flurer (1688-1742), ki je tudi avtor poslikav v grajski kapeli iz okoli 1720. Viteško dvorano je med letoma 1702 in 1703 poslikal Frančišek Karl Remb, skupna površina njegovih poslikav pa znaša dobrih 1037 kvadratnih metrov.
Freske na stenah slavnostne dvorane prikazujejo antične krajine, na prehodu v strop pa so naslikani motivi antične mitologije in renesančne literature, ki hkrati predstavljajo štiri elemente. Na stropu so upodobljena znanstvena in umetnostna področja, ki jih pod okrilje jemlje naročnik Ignac Marija Attems. Na ožjih stranicah stropa sta grba naročnikov poslikave, so še zapisali pri ZVKDS.
4
