Utripajoča črna

Ruski vizualni prostor so močno zaznamovali avantgardisti, ki so iskali primarnost likovnega sporočila tako v prevodu v primarne likovne oblike kot tudi z uporabo barv. Minimalne forme so jim omogočile, da so v abstraktnih kompozicijah lahko sporočali nešteto vsebin, ki jim je gledalec moral ali ne verjeti. V umetnosti se še vedno soočamo z dvomi in lastnimi presojami, ali naj umetnostnemu delu verjamemo, si dovolimo, da nas nagovori, ali naj ga preprosto zavrnemo in pogled obrnemo drugam, k drugi (ne)laži oziroma resnici. Tovrstno odločanje nam v MSUM ponuja tudi moskovski konceptualni umetnik Dimitry Prigov z delom, naslovljenim Utripajoča črna.

Dimitry Prigov velja za enega od najbolj vplivnih ruskih umetnikov. Njegova politično cenzurirana beseda je ilegalno izhajala v samozaložbah in se v javnosti širila iz rok v roke. Imenovan tudi kot oče ruskega konceptualizma, v sedemdesetih in osemdesetih letih je v družbi še nekaterih umetnikov sledil ideji ruske avantgarde in sodeloval pri vzpostavitvi gibanja moskovskega konceptualizma, ki se kaže tudi v delu Utripajoča črna.

Igrišče pogleda se v izbranem projektu iz otroške uporabnosti transformira v uporabnost galerijskega in gledalčevega pogleda, torej v umetnostno delo, ki nas opominja na iskrenost in neobremenjenost otroške vsakdanjosti. Ukleščen medvedek lahko ilustrira različne žrtve moči in mučnost vsakega posameznika v objemu današnje krize. Objekt se spreminja v proces razmišljanja in vizualnega učinka na črni podlagi, kjer je nedolžna igrača v ključnem momentu pritrjena na objekt misli, v rezu, zarezi, liniji, ki je točka in ga v aktu svoje agresivne geste ne osvobaja, ampak fiksirano duši, davi, skoraj ubija.

Plišasti medvedek, ki se sicer ponavlja v umetnikovih različnih prostorskih sopostavitvah, izraža nežnost, ranljivost, otroštvo in poganstvo s totemskimi asociacijami. Črni krog z belo odsotnostjo črne na sredini kroga ima simboličen pomen z navezovanjem na osnovne barve ruske avantgarde in ikonskega slikarstva. Ob njem lahko spominsko povežemo metafizično in transcendentalno črno z rdečo in belo avantgardno barvo, ki so sicer bile prisotne v njegovem ustvarjalnem opusu. Steklo, s katerim je medvedek pritrjen na črno podlago, simbolizira neizprosnost, vnaprejšnjo obsojenost in previdnost. Viktor Misiano v katalogu razstave doda, da ves sestav lahko razumemo kot globoko metafizično sporočilo, obenem pa tudi kot inscenirano podobo magičnosti in kvazireligioznih ambicij umetnosti.