Umrl igralec Branko Miklavc

Starejši ljubitelji gledališča se ga spominjajo po njegovih monodramskih in pantomimskih nastopih, po likih iz sodobne dramatike ter karakternih vlogah iz železnega repertoarja ljubljanske Drame, katere član je bil 32 let oziroma vse do upokojitve leta 1982.

"Prava zakladnica spominov in živa priča vzpona povojnega slovenskega gledališča" Gledališko zgodovinopisje Miklavca opredeljujejo kot karakternega igralca, vendar je bil še veliko več. Bil je začetnik modernega igralstva, igralec gledališča absurda, žlahtni komedijant, "prava zakladnica spominov in živa priča vzpona povojnega slovenskega gledališča", piše na spletni strani Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS).

Za gledališče se je Miklavc navdušil, ko je v vlogi Rodstandovega Cyranoja videl nastopiti Ivana Levarja, s katerim se je srečeval tudi pozneje. V solističnem nastopu Ura pri Ivanu Levarju je leta 1977 razkril dileme igralskega ustvarjanja in s svojo tragikomičnostjo izpovedal Leverajeve anekdotične dogodivščine iz časov, ko je še nastopal kot operni pevec.

Za monodramo Moj premalo slavni stric je prejel Župančičevo in Badjurovo nagrado Miklavc je bil znan tudi po monodramah, ki so bile prežete z njegovo igralsko podobo. Kot veliki igralec in umetnik je izvabljal tako smeh - včasih tih, gromek ali trpek - kot tudi jezo, bes, upor, grozo in bolečino. V monodrami Moj premalo slavni stric, za katero je prejel Župančičevo in Badjurovo nagrado, je na iskriv način prikazal življenje svojega strica, znanega Ljubljančana Staneta Derganca-Verigarja, ki se je med drugim kot telovadec udeležil olimpijskih iger.

Kljub temu, da je bil Miklavc ob boku najvidnejših slovenskih gledališčnikov, je bil obenem tudi velikokrat prezrt in odrinjen. Sam je večkrat poudaril, "da ni bil nikoli med izbranci in nikoli ni sodil mednje". Proti kruti gledališki usodi, "izbranstvu" in igralski zagrenjenosti se je boril z likom Borivojem Pomarančnikom, ki ga je ustvaril sam. Iz Pomarančnika je pozneje nastalo več izpeljank, med njimi vojak, gangster, športnik, filozof, kapitalist, norček in zvezdnik. Njegov lik je bila tragikomična podoba igralca, antijunak, v katerem se samoironija prepleta s človeškimi slabostmi in stranpotmi, zablodami in sanjami, še piše na spletni strani ZDUS.

Kot pesnik in pisatelj se je rad pogrezal v mistični svet Miklavc se je preizkusil tudi kot pesnik in pisatelj, pri čemer se je rad pogrezal v mistični svet. Izpod njegovega peresa je leta 1994 izšel roman Borut in Kurt. Nastopil je tudi v radijskih igrah in slovenskih filmih, med njimi v Desetem bratu v režiji Vojka Duletiča, Na svoji zemlji Franceta Štiglica in Kekcu Jožeta Galeta.

Žalna slovesnost za igralcem, ki so ga pokopali danes, bo v sredo ob 13. uri v ljubljanski Drami.