Učinki akcije Knjige za vsakogar: običajna prodaja z večkratnikom 20

Akcija Knjige za vsakogar, ki se je s prevzemom naziva Ljubljana − svetovna prestolnica knjige začela aprila lani, se v nadgrajeni obliki, tudi po 23. aprilu, nadaljuje. Parametri v tem razpisu ostajajo enaki, spremenjena je le cena, ki je po novem pet evrov in naj bi po besedah Uroša Grilca, načelnika Oddelka za kulturo pri Mestni občini Ljubljana, zagotovila stabilnejšo finančno konstrukcijo. Založniki bodo po novem lahko izbirali med nakladami 5, 8 in 12 tisoč. "Knjige, ki so jih založniki prijavili na razpis, se še bolj skladajo s konceptom projekta in bodo še bolj iskane in brane," napoveduje Grilc. O naslovih težko govori, saj razpis še ni končan, napoveduje pa še pestrejši izbor. "Gre za bistven korak naprej." Nov cikel se je začel s festivalom Fabula, v okviru katerega je izšlo že pet novih knjig, jeseni pa naj bi jih izšlo še sedem.

"Projekt bo trajal, dokler se bodo knjige prodajale"

"Projekt je namenjen bralcem. Dokler se bodo knjige prodajale, bo trajal," pravi Grilc. Izkazalo se je, da so med najbolj prodajanimi dela slovenskih avtorjev, prav tako pa tudi po grobi Grilčevi oceni med novimi prijavljenimi deli prevladujejo slovenski avtorji.

Preglednost odpira nove tržne niše na knjižnem trgu

Akcija je pregledna, kar pomeni, da so vsi prodajni kazalci javno dostopni. To je po Grilčevem mnenju precej neobičajno, saj so to podatki, ki jih založniki običajno raje skrivajo. "Od začetka dajemo poudarek preglednosti projekta, tako pri podatkih na knjižnem trgu, ki založnikom daje konkretna znamenja, kot tudi pri dometu projekta. Ta razkriva, da "obstaja več morebitnih kupcev kakovostne literature kot smo mislili doslej". Akcija založnikom ponuja konkreten in merljiv odziv, ki nakazuje, ali je njihova strategija prava. "Cankarjeva založba je s prodajo Čitank (gre za "čitanke" treh slovenskih avtorjev: Deseta hči Svetlane Makarovič, Zalivi Borisa Pahorja in Začeti od začetka Slavoja Žižka) dosegla absolutni založniški zadetek in si odprla novo založniško nišo," pravi Grilc, "medtem ko se je pri nekaterih drugih naslovih izkazalo, da bi potrebovali drugačen pristop." Tako so pri prodaji stripa Graffiti pričakovali boljše rezultate, medtem ko je bil Čarovnikov vajenec Evalda Fliserja v stripovski obliki odlično sprejet. Pozitivno preseneča tudi dobra prodaja poezije, saj se je prodalo skoraj sedem tisoč izvodov dela Toneta Pavčka. "To so za naše razmere številke običajne prodaje, pomnožene s faktorjem 20, kar je dokaz, da je projekt res prestavil meje."

Na poštah, v trgovskih središčih in na bencinskih črpalkah knjig ne bo

Knjige v okviru akcije Knjige za vsakogar so poleg tradicionalnih mest, kot so knjigarne, na voljo še v knjižnicah (tam sta se v dobrih osmih mesecih prodali dve tretjini knjig), muzejih in drugih kulturnih ustanovah. "Lokacije na 220 mestih ostajajo enake kot doslej," pravi Uroš Grilc. "So nas pa z dobro prodajo prijetno presenetile posamezne kulturne ustanove, kot so Kinodvor, Muzej na prostem Rogatec in Narodni muzej." Ravno tako ostaja enaka tudi odločitev, da se knjig ne bo prodajalo na poštah, v trgovskih središčih in na bencinskih črpalkah. "Za to smo se zavestno odločili, kljub temu da bi bila prodaja tam zagotovo uspešna." Grilc je prepričan, da bi s tem oddajali napačno sporočilo, saj želijo, da se knjige kupujejo izključno v inštitucijah, ki so povezane s knjigo in kjer se z njimi dela.