Tišinaste slike

Obsežna razstava z naslovom Tišinaste slike predstavlja našega nekdaj "prezrtega" avtorja s slikami na platnu in papirju, med njimi pa so tudi dela, ki javnosti še niso bila predstavljena. Zdenko Huzjan je vse do danes ohranil svoj način slikanja in tudi motiviko. Osrednji vsebinski element, ki je v slikarskem polju močan informativni akcent, so tako imenovani gnezdilci, zarodkom podobna bitja z nakazanimi očmi in ustnimi odprtinami. Osrednji objekti se v sliko svobodno vpenjajo kot nični oziroma začetni objekti, v katerih gledalec lahko prepoznava eksistencialistične in arhetipske tendence njegovega slikarstva.

Lokalno, geografsko značilno Zdenko Huzjan nadaljuje svojo kontinuiteto slikarstva nove podobe, v nekaterih pogledih pa ga lahko umestimo tudi med ekspresivne figuralike. V delih je sugestiven, z avtorsko svobodo, nenadzorovano gestualno potezo, neobremenjeno napada prazno platno in ga gosti do njegovih skrajnosti. Barvna platna so tako le materija, v katero slikar prevaja svoje fantazije, spomine, mite, sanje, figuralne motive. Prav barva pa avtorja tudi geografsko locira. Naša nova podoba je namreč imela dva centra. Začenši na Primorskem in po diagonali na prekmurskih ravnicah, od koder prihaja Zdenko Huzjan. Ob Nikolaju Beeru je Huzjan slikarsko močno zavezan svoji kulturni krajini. Svoj genius loci oba slikarja kažeta z obravnavano tematiko in predvsem s svojim "zemeljskim" koloritom, v katerem je veliko rdeče, okra, rjave, črne in rumene.

Značilne Huzjanove poze upodobljencev Čustvena napetost avtorja se sklada s kompozicijsko napetostjo platna, kar slikar odlično likovno rešuje v povezavi do izbrane vsebine in motiva. Barvna paleta je v obsežni razstavi široka, od antropomorfnih odtenkov do živih, žarečih barvnih nians. V nekaterih delih ti toni odražajo intimnost, v nekaterih ekspresivnost. Odvisno od konteksta oziroma umestitve figuralnega motiva na platnu.

Miloš Bašin je ob delih dejal, da naslikana bitja kažejo samost, osamelost, edinost njihove eksistence ter pozicije v različnih krajinah in svetlobi, z značilnim zrenjem v neskončnost. Značilna in ponavljajoča se je tudi poza figure na platnih. Ta stiska glavo h kolenom in kaže ali zarodek v maternici ali pa pozo človeka z bolečinami, ki umira. Figure so po večini na platnu same, v nekaterih primerih le sluteče prikazni, in čakajo ali na rojstvo ali smrt. Dela tako poudarjajo minljivost, končno smrt, cikličnost.

Podobe Zdenka Huzjana si lahko ogledate v fotogaleriji.