"Ti si pravi dec za Čuke"

Jernej Tozon se je pri Čukih odlično počutil že prvi dan, tako je tudi sedem let pozneje. Prizna, da ni bilo preprosto naslediti predhodnika Marka Vozlja, a glede na to, da imajo na nastopih še vedno polne dvorane, so ga sprejeli tudi vsi oboževalci skupine. Jernej prihaja iz družine, ki glasbo nosi v svojih genih. A poleg ljubezni do glasbe ima tudi prisrčnost, ki jo opazijo mladenke pod odrom in jo obožujejo njegovi najmlajši oboževalci. Jernej je namreč eden od redkih slovenskih vzgojiteljev. Kljub temu da pride kdaj zaradi nočnih nastopov v službo "čukast", mu je vrtec v čisto veselje. S svojim veseljem do dela z otroki je navdušil že marsikaterega fanta, ki je omahoval, ali je biti vzgojitelj sploh poklic za moškega.

Najprej mi morate razložiti, ali res drži, da na avdiciji za pevca pri skupini Čuki niste zapeli njihove uspešnice, ampak ste se odločili, da boste zapeli Poletno noč. Najprej morava povedati, da to pravzaprav ni bila avdicija. Da sem prišel na avdicijo Čukov, je bila pobuda mojega brata, ki je z njimi sodeloval pri režiji videospotov. Povedal mi je, da iščejo pevca, in rekel, naj poskusim, kako bi se jaz vklopil. V bistvu sem ugodil bolj njemu kot sebi. Poklical sem Jožeta Potrebuješa in sva se srečala. Tako kot vsi najstniki sem tudi jaz poslušal Čuke in žural ob njihovih pesmih, ampak da bi znal kakšno pesem od začetka od konca, to pa res ne. Tako sem zaigral tisto, kar sem takrat res znal, in takrat sem se naučil Poletno noč.

Poletna noč vam je potem odprla pot do Čukov? Že ko sva se dobila z Jožetom in sva malce klepetala, sva oba dobila občutek, kot da se poznava že vrsto let, čeprav sva se prvič videla. Pogovarjala sva se o marsičem, samo o tem ne, zakaj sem se odločil, da poskusim pri njih. Že takrat mi je rekel: "Ti si pravi dec za Čuke." Sam o tem nisem bil tako prepričan. Naslednji dan sem prišel do njega, predstavil mi je družino in v njegovi pisarni sva zaigrala in zapela nekaj pesmi. Kljub Jožetovemu navdušenju še vedno nisem bil prepričan, da sem prava oseba za njih.

Zakaj ne? Nisem imel želje po nastopih na odrih, čeprav sta moj oče in mama iz glasbenih vod. Nikoli se nisem videl kot pevec na odru pred številnimi poslušalci, a zdaj mi ni žal.

Zdaj je videti, da na odru uživate. Ja, res je, zdaj uživam in mi ni žal, da sem poskusil.

S prijatelji pa ste že imeli skupino, v kateri ste tudi peli. V srednji šoli smo imeli skupino, ki se je imenovala Štrudl bend, imeli smo en in edini nastop za sošolce. Sicer pa sem pel in še vedno pojem v kvartetu Rožce, kjer pojemo slovenske ljudske in dalmatinske pesmi. Večkrat se dobimo in zapojemo, zdaj se nam kdaj pridruži še Vinko (član skupine Čuki op. p.). Včasih tudi s Čuki na kakšnih zasebnih zabavah zapojemo katero po domače.

Ko ste se odločali, biti ali ne biti del skupine Čuki, ste verjetno vedeli, da bo velik zalogaj stopiti v Markove škornje. Seveda je bilo težko, Marka spoštujem in še danes sva dobra prijatelja. Težko je bilo poslušati predvsem komentarje in brati novičke o tem, kako je bila med nama zamera in tekmovalnost. Tega ni bilo, nobene tekmovalnosti. Vedel sem, da sem toliko drugačen od Marka, da se naju ne da primerjati. Lahko primerjaš stare in nove Čuke, ne moreš pa naju. Glede na to, da imamo na nastopih še vedno polne dvorane, pomeni, da so me sprejeli tudi vsi oboževalci skupine. Mogoče smo dobili še kakšnega novega.

Čuki ste ena redkih slovenskih zasedb, ki se lahko pohvali, da ste na slovenski glasbeni sceni uspešni že 27 let. Kako vam to uspeva? Mislim, da je Jože tisti strokovnjak, ki zna pisati glasbo za vse generacije, poleg tega poslušalce navdušuje naša energija na odru.

Ali ni malce nenavadno, da ste Čuki vedno starejši, vaša glasba se mi pa zdi, da nagovarja vedno mlajše. Malce moramo biti otročji (smeh, op. p.). Glasba se dela za vse generacije. Tudi naša zadnja skladba Bam bam bam je za mladino, naš naslednja skladba pa bo malce bolj umirjena, balada za starejše.

Kdo pa hodi na vaše koncerte? Na koncertih imamo od najmlajših, takšnih, kot jih imam jaz v vrtcih, do najstarejših.

Zanimivo je, da sami niste hodili v vrtec, zdaj pa, kot da hočete nadomestiti tisti čas, sami delate vrtcu. Mogoče. Tako se je obrnilo. V vrtcu nisem bil, ker je bila moja mama gospodinja. To je bilo super. Še zdaj mislim, da so otroci premajhni, ko gredo v vrtec. Vedno sem si želel delati z majhnimi otroki. Ko sem bil star deset let, sem dobil mlajšo sestrico in sem res veliko skrbel zanjo, ker mi je bilo fino. Mogoče sem takrat dobil tisti čut za otroke.

Ampak vmes se je ta čut izgubil v Slovenski vojski. Ja, to je pa spet moja druga strast. Ker sem moški, ki imam rad adrenalin, naravo, razburljivost, sem vse to hotel spoznati v živo v vojski. Seveda pa je preskok iz vojske v vrtec velik.

Koliko so stari otroci, ki jih varujete? To so najmlajši, v jaslih. Učimo se hoditi, govoriti, peti.

Moški v vrtcu je redkost. V vrtcu, kjer delam, nas je sedem fantov. Prišel sem kot tretji, za mano pa še štirje ali pet. Veseli me tudi, da me kliče veliko mam, ki želijo svojim fantom pokazati, kako poteka ta poklic. Tudi z mojo pomočjo fantje dobivajo pogum (smeh, op. p.).

Vi ste se pozneje prekvalificirali. Ja, res je. Med vojsko.

Omenili ste šport, ki ima veliko vlogo v vašem življenju. Ja, res je. Kar nekaj let sem bil v reprezentanci v hokeju na travi. Zdaj pa raje veslam in hodim v hribe. Rad pobegnem v naravo.

Kako kombinirate dopoldansko službo s popoldanskimi Čuki? Včasih res pridem čukast v službo (smeh, op. p.). Malce se zamenja bioritem, a ni tako težko. Večino nastopov imamo konec tedna, čez teden kakšne vaje in nastope v oddajah, intervjuje, a še vedno se najde čas za šport.

Se samo od glasbe ne da živeti ali ste tako radi v vrtcu? Vedno težje se živi samo od glasbe. Tudi pri nas se pozna kriza. Vrtec mi je v čisto veselje, poleg tega se poznam, da rad spim in če ne bi imel neke obveznosti, bi lahko zapravil preveč dneva. V vrtcu delam štiri ure, ker imam toliko drugih obveznosti.

Pesem, ki jo najbolj povezujete s Čuki? Ne vem, toliko let že prepevam … Krokodilčki še vedno najbolj zažgejo.

Zanimivo je, da ima pesem Daj mi poljub, ki ste ga posneli z Modrijani, največ ogledov. To je že res zimzelen. Skladba je takšna, da se jo da prepevati. Kot kaže, ko se združita dve uspešni skupini, nastane nekaj res dobrega.

Z glasbo ste povezani od rojstva. Nam lahko razložite, kako ste povezani s Kekcem? Sem sin osebe, ki je dala glas Kekcu. Moj oče je zapel vse pesmi v prvem Kekcu.

Izdali ste nov album. Malce dolgo smo ga izdajali, na njem pa so vse naše zadnje uspešnice. Z nogo ob tla, Daj mi poljub, Rdečo mašno smo na novo posneli. Uspel nam je res lep izdelek.

Kaj boste počeli po veselem decembru? Nekaj dni imamo počitka, potem pa v sredini januarja spet veselo na delo.